“DRUGI POZIV WHO: PROSIMO, NE CEPITE PROTI OMICRONU”

Geert Vanden Bossche je doktoriral na Univerzi v Gentu v Belgiji ter nato iz virologije na Univerzi Hohenheim v Stuttgartu, Nemčija. Bil je zaposlen kot profesor na univerzah v Belgiji in Nemčiji. Po končani akademski karieri se je pridružil več podjetjem za proizvodnjo cepiv (GSK Biologicals, Novartis Vaccines, Solvay Biologicals) in opravljal različne funkcije na področju raziskav in razvoja cepiv ter poznega razvoja cepiv. Nato se je pridružil ekipi Global Health Discovery fundacije Billa in Melinde Gates v Seattlu (ZDA) ter nato Globalnemu združenju za cepiva in cepljenje (GAVI) v Ženevi kot višji vodja programa za ebolo. Po delu za GAVI se je pridružil Nemškemu centru za raziskave okužb v Kölnu kot vodja urada za razvoj cepiv.

14.01.2022

V nadaljevanju tega zapisa objavljam prevod njegovega javnega poziva Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).*

“kolegi iz SZO, mislim, da je napočil čas za priznanje, da je bil program množičnega cepljenja, ki ste ga predlagali z namenom, da bi končali pandemijo COVID-19, popolnoma neuspešen. Na začetku letošnjega leta sem vas pozval, da začnete znanstveno razpravo o morebitnih tveganjih množičnega cepljenja s temi cepivi – sredi pandemije. Na to zahtevo nisem prejel nobenega odgovora. Kmalu zatem pa mi je eden najbolj priznanih vakcinologov na tem planetu napisal elektronsko sporočilo, v katerem je zapisal; “cepljenje s temi cepivi bi samo vzgojilo nove različice, vendar ni smiselno, da bi “plaval proti toku”, ker me tako ali tako nihče ne bi poslušal. Upam, da bodo cepiva druge generacije rešila problem.”

Zato sem vam želel sporočiti, da si ne morete privoščiti ne upoštevati mnenja ljudi, ki imajo dolgoletno strokovno znanje in izkušnje z različnih relevantnih področij, povezanih s to pandemijo: virologije, imunologije, vakcinologije, evolucijske biologije, epidemiologije, zoonoz in podobno. Medtem ko smo nekateri napovedovali, da bo množično cepljenje s temi cepivi sredi pandemije neizogibno privedlo do širjenja bolj nalezljivih različic, so vaši vodilni znanstveniki pridigali poenostavljeno mantro, ki je v tem, da bolj kot bomo cepili, manj se bo virus razmnoževal in manjša bo verjetnost, da se bodo pojavile nove različice. Posledice teh poenostavljenih in napačnih stališč so, da imamo danes opravka s prevladujočim kroženjem virusa Omicron, najbolj nalezljive različice SARS-CoV-2, ki smo ji bili priča do sedaj.

Glede na to, da imamo opravka s številnimi sevi, ki krožijo ter številnimi njihovimi podrazličicami, glede na dejstvo, da so stopnje okužb zelo visoke in da imamo verjetno že več živalskih populacij, ki služijo kot rezervoar za virus, je verjetnost, da se virusne različice zdaj rekombinirajo in ustvarjajo reasortimente znotraj enega in istega gostitelja, vse bolj verjetna. To pomeni, da bo vedno težje izslediti izvor novih sevov in da bo še težje napovedati značilnosti teh novih sevov v smislu kužnosti, virulence, patogenosti in tudi v smislu odpornosti na cepilna protitelesa ali na cepiva na splošno.

Jasno pa je, da bodo morale biti te nove različice bolj nalezljive, kot je na primer različica Omicron, če bodo hotele preživeti v okolju z visokim imunskim pritiskom na ravni populacije. Vendar pa varianta Omicron ponuja zelo dobro priložnost, saj je pridobila precejšnjo stopnjo odpornosti proti cepilnim protitelesom, kar pomeni, da je malo verjetno, da bodo cepilna protitelesa premagala prirojena protitelesa, kar je zelo dobra novica. Vemo namreč, da lahko prirojena protitelesa ščitijo pred SARS-CoV-2. O tem so večkrat poročali v znanstveni literaturi. Vemo tudi, da je mogoče prirojena protitelesa stimulirati, zato lahko celo izboljšajo prepoznavanje in zaščito pred virusom. Prirojena protitelesa je mogoče usposobiti, tako kot je mogoče usposobiti druge prirojene imunske efektorje, in sicer s ponavljajočo se izpostavljenostjo tako imenovanim molekularnim vzorcem, povezanim s patogeni. To pravzaprav nazorno kažejo podatki, ki jih je objavila Agencija za zdravstveno varnost Združenega kraljestva, prej Public Health England, iz katerih izhaja, da se je v bistvu s staranjem patogena in z večjo izpostavljenostjo le-temu, število primerov pri necepljenih ljudeh dramatično zmanjšalo, in to celo do te mere, da bi učinkovitost cepiva lahko postala negativna. Vse več je tudi dokazov, da lahko spodbuditev prirojenih protiteles kot posledica naravne okužbe okrepi odpravo okužbe same in da lahko spodbujena adaptivna imunost, zlasti indukcija spominskih celic T, tudi kot posledica naravne okužbe, odpravi oziroma prepreči razvoj bolezni.

Zaradi povečane odpornosti seva Omicron proti protitelesom, ki so bila pridobljena s cepljenjem, se prirojena protitelesa sprostijo in zdaj lahko cepljenim omogočijo, da virus odstranijo, nadzorujejo prenos virusa in povzročijo dramatično zmanjšanje stopnje virusnih okužb, tako kot to počno zdravi necepljeni ljudje. Z drugimi besedami, odpornost proti virusu Omicron dejansko pomeni, da pri cepljenih osebah sprostimo ogromno sposobnost sterilizacijske imunosti, saj cepljene osebe dejansko ponovno pridobijo popolno funkcionalnost svojih prirojenih imunskih protiteles. To bo seveda privedlo do čredne imunosti, saj čredna imunost zahteva, da vzbudimo takšno vrsto imunosti, ki lahko sterilizira virus in dramatično zmanjša prenos. To bi tudi pomenilo, da bi s sprostitvijo te ogromne zmogljivosti sterilizacijske imunosti pri cepljenih, po zagotovo zelo izrazitem vzponu nalezljivih primerov, prišlo do hitrega upada tega vala. Prav tako bi se hitro zmanjšalo število primerov bolezni in, kar je še pomembneje in bolj dramatično, zmanjšalo bi se število težkega poteka bolezni. Zdaj vemo, da pri (zmernih) boleznih, po okrevanju razvijete pridobljeno imunost, ki je dolgotrajna in vas bo zaščitila. Tistih nekaj primerov težkega poteka bolezni pa moramo seveda zdraviti – to smo vedno govorili.

Zavedati se moramo, da je Omicron dejansko bolj ali manj uporaben kot živo oslabljeno cepivo in da gre v tem primeru za edinstveno priložnost. Dejstvo, da lahko sprostimo sterilizacijsko sposobnost cepljenih oseb zaradi povečane odpornosti  Omicrona na protitelesa pridobljena s cepljenjem, ta v tem primeru namreč niso sposobna premagati prirojenih protiteles, nam lahko ponudi edinstveno priložnost, da dosežemo čredno imunost ali začnemo graditi čredno imunost. Zato je izredno pomembno, da pustimo ljudi pri miru, da pustimo otroke pri miru in da pustimo virusu, da se širi.  v tem času ne bi smeli izvajati cepljenja in ne zapirati družbe.

Če bomo nadaljevali s cepljenjem v času ko prevladuje sev Omicron, bomo ljudem odvzeli priložnost, da ustvarijo čredno imunost. Njihov imunski sistem bi ob okužbi namreč sprostil prirojena protitelesa. Tako bi dejansko ustvarili protitelesa proti spike beljakovini in zlasti proti domeni za vezavo receptorjev te Omicron spike beljakovine.

Vemo, da je ta domena, ki veže receptorje, že doživela številne ali več pomembnih mutacij. Če bomo torej ponovno izvedli popoln pritisk na to domeno, obstaja velika verjetnost, da bomo s tem spodbudili različice, ki bodo za vstop v celico lahko uporabljale receptor, ki se razlikuje od ACE-2. In vemo, da SARS-CoV-2 to zmore, saj je bilo že opisano, da lahko SARS-CoV-2 za vstop v celico uporabi receptorje, ki niso ACE-2. Vendar ta način vstopa, ta alternativni način vstopa v celico, doslej ni bil ravno zaželen način vstopa virusa v celice. Virus pa bi potreboval le eno ali dve mutaciji, da bi ti alternativni receptorji postali prednostni receptorji za vstop virusa.

Z množičnim cepljenjem proti virusu Omicron bomo morda ustvarili zadosten imunski pritisk na nalezljivost virusa, da bodo različice, ki lahko vstopijo v celico prek alternativnega receptorja, dobile konkurenčno prednost in bodo lahko postale prevladujoče v populaciji. To bi bilo precej katastrofalno, saj bi to pomenilo, da imamo protitelesa, ki se še vedno močno vežejo na virus, na domeno za vezavo receptorja, vendar pa ne morejo več nevtralizirati virusa, saj bo virus zdaj za vstop v celico uporabil drugo domeno, ki se razlikuje od domene, ki jo protitelesa blokirajo.

Takšna situacija je pravzaprav učbeniški primer, kako izzoveš s strani lastnih protiteles odvisno okrepitev bolezni (ADE). To bi pomenilo, da bi takšna situacija, ko je virus prekrit s protitelesi, ki se močno vežejo, vendar ga ne morejo nevtralizirati, v bistvu vodila oziroma bi bila podobna situaciji, ko virus pridobi višjo stopnjo virulence. To bi lahko povzročilo katastrofalne posledice, pred katerimi sem svaril na začetku tega leta. Vemo, da se industrija že pripravlja na množično cepljenje proti virusu Omicron. Ker bi to po mojem skromnem mnenju potencialno lahko bila – z veliko verjetnostjo – prava katastrofa, moramo preprečiti, da bi se kaj takega zgodilo.

Zato je jasno, da bodo nosilci odločitev v vaši organizaciji, Svetovni zdravstveni organizaciji, odgovorni za dramatične posledice, ki bi jih lahko povzročil ta biološki poskus na ljudeh, če ne bodo sprejeti takojšnji ustrezni ukrepi. Zato upam, da boste tokrat zelo resno upoštevali moje opozorilo.

Hvala.”

Originalno besedilo najdete na povezavi: https://www.voiceforscienceandsolidarity.org/videos-and-interviews/second-call-to-who-please-dont-vaccinate-against-omicron

Več o avtorju besedila in vir naslovne fotografije: https://www.voiceforscienceandsolidarity.org/authors/geert-vanden-bossche

*poudarki so dodani