Evropa pred gospodarskim samomorom

Morda bo bolelo, a to je nujno. Že močno duševno bolna zahodna družba se mora soočiti z realnostjo, njen zdravi del pa naj se čimprej prebudi. Model zahodne družbe, ki temelji na neomejenem tiskanju in razdeljevanju denarja brez pokritja, na eliminaciji znanstveno-tehnološkega razvoja, popolnem razsutju industrije, zeleni preobrazbi, “Woke” ideologiji oziroma dekadenci, pač ne more obstati brez resnih negativnih posledic na življenje ljudi.

Če želite še naprej živeti v fantazijskem svetu “Woke” ideologije in v prepričanju da ZDA in države EU obvladujejo ves svet in, da lahko tako brez vsakršnih posledic delajo karkoli se jim zahoče vam priporočam, da tega članka ne berete. Raje se vrnite  v življenje hollywoodskih filmov, kjer se točno ve kdo je dober in kdo zloben in v katerih je konec praktično vedno srečen. Tisti, ki jih zanima drugačen pogled ter tisti, ki se želiti vrniti v realnost pa morda ni odveč, če  nadaljujete z branjem.

Civilizacije se izstrošijo. To je normalno. Če pravočasno ne iščete novih rešitev za probleme, ki so evidentni ter ste obenem samozadovoljni s svojo močjo, potem se kaj lahko koristne ideje in politike zamenjajo z idejami od katerih povprečen človek nima nič. Politika identite je takšen primer. Na zahodu smo vzporedno z rastjo cen energije in osnovnih življenjskih potrebščin priča propagiranju idej, da je lahko vsaka ženska, ki se počuti kot moški pač moški in obratno. Prav. Osebno sicer dokler vsak živi kakor hoče in se takšen način življenja ne vsiljuje kot nekaj naprednega in običajnega tistim, ki nam do tega pač ni, zlasti pa ne otrokom, nimam nič proti. Vsak naj živi tako kot želi.  Vsiljevanje “Woke” ideologije kot družbeno izredno pomembne ideje in kot akutnega problema, ki ga je treba nemudoma rešiti, pa zame osebno predstavlja zgolj simbolno dejanje popolne odtujenosti zahodnih elit od realnih problemov družbe ter obenem odraz globoke civilizacijske krize zahoda.

Petro-energo-rubelj?

Tečaj ruske denarne valute je na začetku krize v Ukrajini ter sankcij zahoda močno padel. Za 1 $ ste morali odšteti 200 Rubljev. V zadnjih treh tednih pa se je tečaj rublja tako močno povečal, da je že skoraj na ravni pred krizo. Sedaj je tečaj  rublja 1/85,75 v primerjavi z dolarjem, kar je najmočnejša vrednost v zadnjem mesecu, in 1/94,74 v primerjavi z evrom. Kaj se je zgodilo? Po prvem šoku zaradi sankcij zahodnih držav, je Rusija zgolj predstavila vso svojo samozadostnost ter obenem z genialnimi geopolitičnimi ter ekonomsko-strateškimi potezami svetu naznanila kaj nas čaka. 

Predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok o plačevanju plina v rubljih za kupce iz Rusiji nenaklonjenih držav. Odlok med drugim predvideva, da kupci iz teh držav odprejo račune v ruskih bankah vse z namenom, da bi si olajšali potrebna plačila ruskih energentov. Odlok je pričel veljati s prvim aprilom 2022. Pred tem, dne 29.3.2022 je Dimitrij Peskov, uradni govorec predsednika Ruske federacije, v intervjuju novinarju PBS med drugim povsem jasno dejal, da Ruska federacija njej nenaklonjenim državam zagotovo ne misli več izvažati svojega naravnega vira pod “humanitarnimi pogoji”. Na novinarjevo dodatno vprašanje, če nameravajo prekiniti dobavo plina, je Peskov zgolj mirno odgovoril: “Ponavljam še enkrat: Ni plačila v rubljih – ni plina.”

Katere strateške poteze pa je ruska diplomacija medtem še povlekla? Zunanja ministra Ruske federacije in Ljudske republike Kitajske Sergej Lavrov in Wang Yi sta konec meseca marca 2022 na skupnem srečanju ugotovila, da bodo prav ZDA in njihovi zavezniki, ki so po njunem mnenju proti Rusiji uvedli nezakonite enostranske sankcije najbolj trpele ekonomske posledice teh dejanj, da bodo sankcije imele nasprotni učinek oziroma se bodo tem državam vrnile kot bumerang. Če k temu dodamo še dejstvo, da sta skoraj istočasno še Rusija in Indija praktično že sklenili trgovinski sporazum glede prihodnjega poslovanja v rubljih in rupijah, s čemer bosta iz medsebojnega poslovanja izključili evro in ameriški dolar, lahko vsakdo, ki nima povsem zaprtih oči in prekritih ušes sam presodi kam nas vodi trenutna politika ZDA in EU ter čemu tako nenaden dvig ruskega rublja.

Morda se nekateri še vedno ne zavedajo gospodarske moči teh držav ter praktično popolne odvisnosti zahodnih držav tako glede oskrbe z energenti, drugimi surovinami, deloma tudi s hrano in ne nazadnje tudi s končnimi izdelki. Obenem velja opozoriti še na enormen trg, ki ga predstavljajo države BRICS. Gre za ekonomsko skupnost petih največjih gospodarstev v vzponu in sicer Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike. Ko se zavemo, da ta gospodarska skupnost povezuje približno 3,21 milijarde prebivalcev kar predstavlja 26,7 % svetovne površine in 41,5 % svetovnega prebivalstva, zadeva za zahodne države več ni smešna. Če k temu dodamo še dejstvo, da so v tej zvezi štiri članice med desetimi največjimi državami na svetu po številu prebivalcev in površini, zadeva za “Woke” zahod postaja že malce zaskrbljujoča. Če pa k njim prištejemo še tradicionalne zaveznice, na primer Iran in Belorusijo in dejstvo, da ima Kitajska pod svojo kontrolo praktično vsa pomembna nahajališča naravnih virov v Afriki zadeva postane precej zaskrbljujoča. V kolikor pa gremo še globlje in ugotovimo, da so neprestane vojne na bližnjem vzhodu, inscinirani državni udari v državah Južne Amerike in siceršnje vmešavanje v notranjo politiko drugih držav ustvarili prav sovražno nastrojenost do zahodnih držav ter, da odnosi med državami BRICS večinoma temeljijo na nevmešavanju, enakopravnosti in vzajemni koristi, pa aktualen nezavidljiv položaj zahodnih držav na svetovnem zemljevidu postane že precej tragičen.

Menite, da zgolj Kitajska, Rusija in Indija nimajo nekajkratnik števila ljudi srednjega razreda Evrope in Amerike? No, če to res menite ste tipičen pripadnik samozadovoljnega zahodnega “woke” državljana in vam je verjetno še naprej povsem lepo. V nasprotnem pa poglejmo, kaj zahodnega potrošnika morda čaka v bližnji prihodnosti, v kolikor ne bo takoj korenitega preobrata v zunanji in gospodarski politiki teh držav.

Prihodnjo jesen se pričakuje, da  bo Kitajska zaradi povečanega uvoza plina iz Rusije plačevala 600 USD za 1000 m3 plina, medtem ko bodo države članice EU zaradi drastično zmanjšanja uvoza ruskega plina, v povprečju plačevale najmanj 2.500 ameriških dolarjev za isto količino plina. Evropa tako hiti proti prepadu. Ohranitev cene plina vsaj na 2.500 dolarjev za 1.000 m3 bi v tem trenutku za države članice EU celo predstavljalo “zmago”, saj bi to pomenilo, da je EU našla prave alternative oziromna da je zgradila nove terminale za utekočinjen zemeljski plin. Če jim to ne bo uspelo, seveda jim ne bo,  bo cena plina poskočila na več kot 5 000 USD za 1000m3, kar bo zagotovo povzročilo propad evropske industrije. Strokovnjaki  so namreč mnenja, da je moč rusko oskrbo Evrope z zemeljskim plinom nadomestiti s plinom iz drugih virov v najboljšem primeru v petih do sedmih letih. Vsaj v tem obdobju bomo kot Ruski federaciji nenaklonjena država očitno plačevali drag ruski plin v rubljih ali pa morda zmrzovali.

Če vemo, da je od cene in dostopnosti do energentov med drugim odvisna tudi proizvodnja, špedicija in oskrba trgovin z osnovnimi živili, se državljanom Evropske unije naslednjih nekaj let ne obeta prav nič dobrega.

Pragmatizem

Odgovor Ruske federacije na gospodarske sankcije zahoda, plenjenje ruskega premoženja in drugih sovražnih dejanj naperjenih direktno proti Rusiji, je bil tako povsem pričakovan. Pragmatizem pač. Ali se bomo vzajemno spoštovali in spoštovali obojestranske interese, ali pač ne. Z abotnim ukinjanjem ruskih kulturnih centrov, odpovedmi prireditev največjih ruskih umetnikov, je zahod pokazal ves svoj primitivizem, a obenem tudi nemoč.
Rusija pač prodaja blago s katerim razpolaga. Države EU to blago potrebujejo in ga od nje kupujejo. Prodajalec ima v vsakem poslovnem odnosu določene pogoje, ki jih mora kupec pač sprejeti.  Ko greste v trgovino, plačate blago pod pogoji prodajalca. Če EU tega ne bo želela tudi prav. Še večje količine tega istega blaga bo Rusija brez najmanjšega problema prodala Kitajski in Indiji. Evropa je tako s svojo zgrešeno politiko dokončno storila kolektivni gospodarski samomor. Rusija bo namreč dobila kar želi, pa naj bo to nam všeč ali ne.

Kitajska bo maja 2022 gostila 14. vrh BRICS. Poudarek srečanja bo “Nova doba globalnega razvoja“. Dovolj zgovoren naslov Vrha katerega posebna pozornost bo namenjena spodbujanju visokokakovostnega partnerstva med članicami skupine in vizijo začetka novega obdobja svetovnega razvoja. Tako so sporočili iz prestolnice države gostiteljice srečanja, Pekinga.

http://infobrics.org/post/35430/

Nemčija pred energetskim kolapsom

Nemčija, gospodarski motor Evrope se je ob začetku ukrajinske krize odločila za dajanje diplomatsko brezglavih grandioznih izjav, ki še kar ne pojenjajo. Nemška ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock je tako še nedolgo nazaj za državno radiotelevizijo ARD povedala: “Če bodo potrebna jamstva, bo Nemčija tam in bo ta jamstva dala“. Obenem je še navrgla, da se lahko Kijev zanese na podporo njene države. Baerbockova je dejala, da je Berlin “stoodstotno solidaren” z Ukrajino.
V tem primeru gre za tako gospodarsko samomorilno izjavo, da le stežka verjameš, da prihaja iz ust zunanje ministrice gospodarsko najpomembnejše evropske države. Dejstvo namreč je, da Nemčija nima nikakršnih lastnih omembe vrednih virov, s katerimi bi lahko brez posebnih težav nadomestili tradicionalno močno vezanost te države na dobavo ruskih energentov.

Nemška zvezna vlada je sicer že pred objavo ruskega odloka pripravljala različne scenarije za primer, da bi nemške podružnice ruskih podjetij zaradi sankcij samega zahoda(!) zašle v resne težave. Razmišljala je celo o  možnosti nacionalizacije ali razlastitve nemških hčerinskih družb ruskih energetskih velikanov Gazprom in Rosneft, da bi lahko vsaj približno ohranila nemško oskrbo z energijo. Podjetji sta namreč izrednega pomena za nemško oskrbo z energijo. Gazprom Germania upravlja velika skladišča plina, Rosneft Germany pa ima kar 25-odstotni delež v nemških rafinerijah.

No, nemški vladi z dnem 31.3.2022 ni potrebno več razmišljati. Namesto njih se je kar ruski energetski koncern Gazprom odločil, da se sam umika iz svoje nemške hčerinske družbe Gazprom Germania GmbH in njenih deležev.

Zgolj v oris kako resne so postale razmere v gospodarskem motorju Evrope – Nemčiji, prilagam videoposnetek nemške televizijske hiše DW. Takšnih in podobnih pozivov smo bili vajeni v Jugoslaviji konec sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kmalu zatem so postali odklopi vode vsakih nekaj dni, omejitve električne energije, omejitve porabe bencina na način, da so en dan dovolili vožnjo avtomobilom s sodimi številkami registracij drug dan pa z lihimi, povsem običajna zadeva. Smo spet na tej poti? So pred nami morda tudi časi, ko bomo potrebovali kupone za hrano?

No, svetovni trg utekočinjenega zemeljskega plina je že sicer v zadnjem letu močno narasel. Cene energentov v Nemčiji pa se že brez ukrajinske krize  neprestano povečujejo zaradi splošno znanih načrtov nemške stranke Zeleni (Grünen) glede brezpogojnega zavzemanja za uporabo obnovljivih virov energije. Trenutno vlagajo “v manjšo porabo in večjo učinkovitost.” Pa karkoli že to pomeni v njihovih glavah. Dejstvo pa  je, da je bilo ob pomanjkanju dejanskih energentov enormnemu skoku cen le-teh in hkratnem zelenem prehodu, ponovno potrebno poseči po ukrepih znanih iz socializma. Vsi zaposleni zavezanci za dohodnino prejmejo enkratni pavšalni znesek v višini 300 evrov, samozaposleni pa prejmejo akontacijo akontacije dohodnine. Podvaja se že določeno enkratno plačilo v višini 100 evrov za prejemnike socialne pomoči, pomoči pa bodo poleg prejemnikov socialnih prejemkov upravičeni tudi otroci. Za vsakega otroka bo nemška vlada poleg otroškega dodatka izplačala 100 evrov. Zelena preobrazba v vsem svojem “za dobro ljudi” sijaju. Človeka narediti revnega in odvisnega od državnih pomoči.

In kaj medtem počne Evropska unija?

Nič posebnega. Vsaj ne tistega kar bi bilo v korist ljudi, torej državljanov držav članic EU. Nasprotno. Predpisi EU se bodo namreč že v letu 2023 spremenili v birokratske pošasti in to na področju, na katerem je zaradi močno ovirane oskrbe že čutiti pomanjkanje – kmetijstvu.

Verjamem, da marsikdo od bralcev tega ne bo verjel, oziroma mu bo zelo težko uspešno prebaviti sledečo bistroumno idejo evropskih birokratov. Poleg že tako hitro naraščajočih cen energije, gnojil in krme, se je Evropska unija odločila, da bo subvencionirala kmete, ki se bodo odpovedali 4% predelovalnih površin. Vojna v žitnici Evrope že tako jasno kaže, kako groteskno je v teh časih zapreti rodovitna tla na podnebno ugodnih lokacijah in pustiti neobdelana zemljišča neizkoriščena za hrano ali energijo.  Ozka grla v oskrbi se bodo ob plinu in nafti tako še dodatno izrazila tudi pri hrani oziroma živilskih izdelkih. Z letom 2023 Evropska komisija namreč načrtuje še dodatno oslabitev samozadostnosti državljanov Evropske unije.  Vsaj 4 odstotki predelovalnih površin naj namreč ostanejo brez ozelenitve. Gre za ekološke, “zelene” razloge. Ja, Zelena preobrazba. Da bo ta del površin postal zanemarjen, obenem pa ne bo nikakršne koristi za naravo je v teh časih kolektivni samomor, opozarjajo strokovnjaki. Tudi, če se po kratkem času te površine vrnejo v obdelavo je namreč potrebnih toliko več herbicidov.  To pa je ekonomsko in ekološko sporno. Vendar to “zelenih reformatorjev” ne moti.

Vedno pogosteje se sprašujem, če živim med popolnimi birokratsko-diplomatskimi idioti, ali pa res želi en odstotek vladajočih elit z vso silo, brezkompromisno zavladati nad preostalimi devetindevetdeset odstotki prebivalstva in urejati življenje na svetu po lastni volji. Če je to zadnje, povsem razumem, da jih prav nič ne moti, da bo prebivalstvo držav članic Nata in predvsem Evropske unije kmalu morda doživelo najhujšo gospodarsko krizo po 50 letih.