KAJ SE JESENI PRIČAKUJE V NEMČIJI?
V četrtek dne 7.4.2022, je Bundestag glasoval proti predlogu o obveznem cepljenju, za katerega se je zavzemala zvezna vlada. Predlog vladajočih katerega najbolj zagreta zagovornika sta bila kanzler Olaf Scholz in minister za zdravje Karl Lauterbach, večina poslancev ni podprla. 269 jih je glasovalo za, 378 pa proti. Vzdržalo se jih je 9. Na veliko razočaranje Scholza in Lauterbacha je rezultat jasno pokazal, da njun predlog nima podpore večine.
“Anticepilcem” se je od sreče za trenutek orosilo oko, svojega navdušenja nad rezultatom pa na svojih obrazih niso mogli skriti niti člani nepriljubljene desničarske opozicije AfD. Sliši se enkratno, a ni vse tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled. V rezultatu glasovanja se skriva tudi nekaj zank, na katere smo anticepilci seveda zelo pozorni. Skrbno namreč spremljamo in preračunavamo kako pobegniti stran od injekcije, ki nam jo na vsak način hočejo vsiliti že skoraj leto in pol. Končni rezultat glasovanja je namreč sledeč: Bundestag ni podprl predloga za uvedbo obveznega cepljenja. Prav tako pa z glasovanjem ni podprl predloga, da obveznega cepljenja ne bo.
In kaj sedaj? Ne vemo. Glasovalo se je namreč o štirih predlogih in ne samo o enemu. Največji poraz na eni strani in zmagoslavje na drugi, je seveda prinesla zavrnitev glavnega predloga vladajoče SPD in s tem tudi poraz koalicije, ki jo sestavljajo še FDP in Die Grünen. S tem glasovanjem sta Lauterbach in Scholz prejela precej bolečo zaušnico in razočaranje je bilo tudi temu primerno.
Koalicijski FDP precej očitno predloga ni podprl. Obvezno cepljenje navidezno sicer zavrača, utemeljitev pa je, da obveznega cepljenja trenutno ni mogoče dovolj dobro utemeljiti. Minister za zdravje iz Schleswig-Holsteina, Heiner Garg član FDP, je namreč zagovarjal začasno splošno obvezno cepljenje proti Covidu. V igri besed se to sicer sliši malo bolj prijazno, problem “anticepilcev” pa je v tem, da se ne želijo “cepiti” – pa naj bo to začasno ali pa za vedno. Na našo srečo tudi ta predlog ni bil sprejet.
Potekali so meseci vročih razprav in priprav za uvedbo obveznega cepljenja. Zaradi nesoglasij je vladna koalicija pripravila več različnih predlogov, med drugim enega za obvezno cepljenje starejših od 18. leta in eno za obvezno cepljenje starejš8h od petdeset let. Ker za nobenega od skupinskih predlogov ni bilo večine, se je malo pred koncem dneva pojavil še predlog za obvezno cepljenje od 60. leta starosti, v katerem pa se je v drobnem tisku in med vrsticami skrivala tudi možnost od 18. leta ”po potrebi”. “Anticepilci” smo imeli kar nekaj težav pri dohajanju vseh različic predlogov in žongliranju s starostnimi skupinami – bodisi skozi sprednja ali pa potiho skozi zadnja vrata.
Glasovalo se je tudi o predlogu CDU/CSU Union. Tudi nad tem predlogom skeptiki do “cepiv zoper COVID-19 ” nismo bili navdušeni. V tem predlogu se je Unija namreč precej navdušeno zavzemala za uvedbo cepilnega registra, kasneje pa naj bi se odločalo o obveznem cepljenju. Verjetno zopet ”po potrebi”. “Anticepilci” namreč tudi cepilnega registra, ki nam bi pogojeval življenje nočemo. Prav tako tudi ne možnosti obveznega cepljenja po potrebi. Po besedah Unije naj bi bila Nemčija s tem konceptom pripravljena na jesen, z ustanovljeno zanesljivo bazo podatkov – registrom cepljenja. Nemčija bi tako lahko aktivirala obvezno cepljenje, v kolikor se jeseni pojavi nova različica in bi bilo na voljo ustrezno cepivo. Ukrep naj bi bil izveden postopoma glede na rizične in starostne skupine, predvsem pa bi bil tudi ustrezen in prijazen zveznemu ustavnemu sodišču, so dejali.
Tisti, skeptčni do “cepljenja” s “cepivi” zoper COVID-19 smo seveda najbolj navijali za predlog nepriljubljene desnice AfD, vedeli pa smo, da ne bo sprejet. Ta je namreč predlagala, da se zavrne vsakršna zahteva po obveznem cepljenju, vključno s tistimi, ki so vezane na poklic. V gornjem grafičnem prikazu ste lahko videli, da je glavnemu predlogu o obveznem cepljenju proti Covidu najbolj odločno nasprotovala AfD. Obvezno cepljenje v nekaterih poklicih že poteka, saj mu je ustavno sodišče dalo zeleno luč, čeprav končne odločitve še ni sprejelo. AfD je svoje nasprotovanje pojasnila z besedami, da obvezno cepljenje ni samo radikalno in protiustavno, temveč tudi ponižanje posameznika s strani totalitarnih nadutežev. AfD je v glasovanju podprla svoj lasten predlog, s strinjanjem pa sta se jim pridružila samo še dva poslanca iz nepovezanih.
Vse skupaj je tako spominjalo na otroški vrtec, kjer se je elita igrala igrico ”Ti nisi podprl mene, jaz pa ne bom tebe”. “Anticepilci” se predvsem sprašujemo, zakaj tisti, ki so glasovali proti obveznemu cepljenju, niso podprli predloga, da obveznega cepljenja ne bo. Četudi je to predlagala nepriljubljena desnica. Kje smo torej po vseh teh burnih mesecih razprav in priprav na obvezno cepljenje? Zopet na začetku.
Propaganda gre naprej…
Kaj je zdaj storiti nesrečnemu “anticepilcu”, ki se noče cepiti niti začasno, niti za vedno in prav tako ne po potrebi? Pravzaprav to, kar je počel že do sedaj. Budno bo spremljal situacijo, delo vlade in organizacij, za katere se prej nikoli ni kaj prida zanimal in skrbno preračunaval, katero prekletstvo mu bo na pot prinesla bližnja prihodnost. Kaj pa bo storila vlada? Nas bo pustila pri miru? Bolj slabo kaže, da bo tako, če sklepamo iz izjav in reakcij trenutnih poražencev. Sluti se, da bo propagandni stroj mlel dalje. Pa poglejmo…
Die Grünen (Zeleni) so poraz komentirali z obtoževanjem Unije CDU/CSU, saj naj bi strankarsko politiko postavili pred dobrobit ljudstva. Kaj koalicijskim Zelenim predstavlja dobrobit ljudstva? Da smo vsi cepljeni z neučinkovitimi cepivi, ki ne preprečujejo okužbe in prenosa? Neuspeh obveznega cepljenja po njihovih besedah pomeni poraz za varovanje zdravja, manjšo zaščito ranljivih skupin in veliko breme za zdravstveni sistem. Perspektiva svobode redkih proti perspektivi varnosti ”večine”. Na take manipulacije opozarjamo že dve leti, kdor ne razume, pač ne razume.
Scholz je poraz sicer junaško sprejel in zanikal ponoven poskus uvedbe obveznega cepljenja, vendar mu ne zaupamo. V preteklosti, ko je prevladala različica delta je zatrjeval, da obveznega cepljenja ne bo. Potem pa je obrnil svojo politiko za 180 stopinj in se poleg Lauterbacha najbolj glasno zavzemal za obvezno cepljenje, čeprav smo zdaj že nekaj časa pri blažji različici omikron. Scholz je v izjavi za medije je povedal: ”Rezultat glasovanja je jasen in ga je potrebno spoštovati. Karkoli drugega ne bi bilo demokratično. Se bom pa še naprej zavzemal, da bi Nemčija uvedla register cepljenja. Storili bomo vse, da bomo prepričali še več ljudi, da se cepijo. To bo povzdignilo našo ustvarjalnost. To je zdaj resničnost, ki jo moramo vzeti kot izhodišče za naša dejanja”.
Ob tem zazvoni kar nekaj alarmov, predvsem pa se zastavlja vprašanje, koliko ustvarjalnosti nam gospod Scholz do sedaj še ni pokazal. Tudi zagovorniki cepljenja iz CDU so dejali, da se ne moremo zapletati v večne zanke zaklepanj, da se moramo pripraviti na jesen in zimo, ter najti druge načine, da zapolnimo vrzeli v cepljenju. Prav tako ne popušča Lauterbach, ki pravi: ”Potrebna je takojšnja sprememba zakona o zaščiti pred okužbami. Če nam uspe narediti cepljenje obvezno, bomo imeli bolj sproščeno jesen, ki bo drugače zelo huda. Potrebna je nova kampanija cepljenja, ki bo usmerjena na vse, ki še niso cepljeni, a so pripravljeni na cepljenje. Take skupine obstajajo. Predvsem so to ljudje z migracijskim ozadjem in moramo jih doseči. V naslednjih tednih moramo začeti novo pot k obveznemu cepljenju. Trenutno nekaj pripravljamo.”
Gospod Lauterbach s svojimi mračnimi napovedmi napoveduje prihodnost slabše od vsake vedeževalke. Še noben njegov črn scenarij se ni uresničil, čeprav se posvetuje tudi z mnogimi strokovnjaki. Novinar Boris Reitschuster je v enem izmed svojih člankov zapisal: ”Če je Karl Lauterbach tvoj minister za zdravje, drugih sovražnikov ne potrebuješ.” Spiegel pa je izid glasovanja komentiral z besedami, da bodo Nemci to odločitev Bundestaga plačali z življenjem. Da bi preprečili izumrtje “anticepilcev”, nemška vlada pripravlja izobraževanja o cepljenju. Za slabo precepljene ukrajinske begunce pa je svetovanje na voljo v njihovem jeziku, saj jih kmalu po prihodu v Nemčijo pričaka ukrajinsko govoreči zdravnik, ki jih prijazno nagovori. Glede na to, da imajo v dveh letih pandemije eno najnižjih stopenj precepljenosti v Evropi, bi človek bi pomsilil, da se morda ne želijo cepiti.
Nemčija bi torej želela pripraviti predlog zakona o obveznem svetovanju glede cepljenja. Zagovarjajo tako imenovani večstopenjski pristop, ki ga podpira tudi “bruseljska smetana”. V skladu s tem bi morale zdravstvene zavarovalnice v prvem koraku stopiti v stik z vsemi odraslimi in jih obvestiti o možnostih svetovanja in cepljenja. Do 15. septembra 2022 bi morale vse osebe, starejše od 18 let, imeti dokazilo o cepljenju, okrevanju ali pa dokazilo o uporabi zdravniškega nasveta o cepljenju. To, da nekateri ljudje, ki še niso “cepljeni” zoper COVID-19 ni zato, ker tako želijo pač pa, ker so premalo informirani. Tako meni vlada.
Po vsem dogajanju zadnje leto utemeljeno sumimo, da nam oblast ne bo dala miru. Vseeno pa je bil četrek 07.04.2022 dober dan, saj smo si slabo informirani "anticepilci" lahko vsaj malo oddahnili. Četudi samo za pet minut je bilo vseeno lepo...
0 Komentar