COVID UPDATE: Kaj je resnica?

Pandemija COVID-19 je eden izmed najbolj zmanipuliranih dogodkov na področju nalezljivih bolezni v zgodovini, za katerega so značilne uradne laži v neskončnem toku, ki jih vodijo vladne birokracije, zdravniška združenja, zdravniške komisije, mediji in mednarodne agencije.[3,6,57] Priča smo dolgemu seznamu posegov v zdravniško prakso brez primere, vključno z napadi na zdravstvene strokovnjake, uničevanjem zdravniških karier zdravnikov, ki so zavrnili sodelovanje pri ubijanju svojih pacientov in množičnemu urejanju zdravstva, ki ga vodijo nestrokovni posamezniki z velikanskim bogastvom, močjo in vplivom.

19.05.2022

Prvič v ameriški zgodovini predsednik, guvernerji, župani, upravitelji bolnišnic in zvezni birokrati določajo načine zdravljenja, ki ne temeljijo na natančnih znanstveno utemeljenih ali celo na izkušnjah temelječih informacijah, temveč želijo izsiliti sprejetje posebnih oblik oskrbe in “preprečevanja” – vključno z remdesivirjem, uporabo respiratorjev in nazadnje vrsto v bistvu nepreverjenih cepiv mRNA. Prvič v zgodovini zdravljenja se protokoli ne oblikujejo na podlagi izkušenj zdravnikov, ki uspešno zdravijo največje število bolnikov, temveč na podlagi izkušenj posameznikov in birokracije, ki še nikoli niso zdravili niti enega bolnika, vključno z Anthonyjem Faucijem, Billom Gatesom, zvezo EcoHealth Alliance, CDC, WHO, državnimi uradniki za javno zdravje.

Mediji (televizija, časopisi, revije itd.), zdravniška združenja, državne zdravniške zbornice in lastniki družbenih medijev so se razglasili za edini vir informacij o tej tako imenovani “pandemiji”. Spletne strani so bile odstranjene, visoko usposobljeni in izkušeni klinični zdravniki ter znanstveniki s področja nalezljivih bolezni so bili demonizirani, kariere so bile uničene, vse drugačne informacije pa so bile označene za “dezinformacije” in “nevarne laži”, tudi če so jih posredovali vrhunski strokovnjaki s področja virologije, nalezljivih bolezni, pljučne kritične oskrbe in epidemiologije. Do teh izpadov resnice prihaja tudi takrat, ko so te informacije podprte z obsežnimi znanstvenimi citati nekaterih najbolj usposobljenih medicinskih strokovnjakov na svetu. [23] Neverjetno je, da so ignorirani in demonizirani celo posamezniki, kot je doktor Michael Yeadon, upokojeni nekdanji glavni znanstvenik in podpredsednik znanstvenega oddelka farmacevtske družbe Pfizer v Združenem kraljestvu, ki je družbo obtožil izdelave izredno nevarnega cepiva. Poleg tega je skupaj z drugimi visoko usposobljenimi znanstveniki izjavil, da tega cepiva ne bi smel prejeti nihče.

Dr. Peter McCullough, eden najbolj citiranih strokovnjakov na svojem področju, ki je s protokolom zgodnjega zdravljenja, ki so ga tako imenovani strokovnjaki popolnoma ignorirali, uspešno pozdravil več kot 2000 bolnikov s COVID, je bil žrtev še posebej hudega napada tistih, ki imajo od cepiv finančne koristi. Svoje rezultate je objavil v strokovnih revijah in poročal o 80-odstotnem zmanjšanju števila hospitalizacij in 75-odstotnem zmanjšanju števila smrti z uporabo zgodnjega zdravljenja. Kljub temu je podvržen neusmiljenim napadom upravljavcev informacij, od katerih nihče ni zdravil niti enega bolnika.

Anthony Fauci, CDC, WHO in nobena vladna zdravstvena agencija niso nikoli ponudili nobenega zgodnjega zdravljenja razen Tilenola, hidracije in klica reševalne službe, v primeru če imate težave z dihanjem. To je brez primere v celotni zgodovini zdravstvene oskrbe, saj je zgodnje zdravljenje okužb ključnega pomena za reševanje življenj in preprečevanje hudih zapletov. Ne le da te zdravniške organizacije in zvezni psi niso niti predlagali zgodnjega zdravljenja, temveč so z vsemi razpoložljivimi sredstvi – izgubo licence, odvzemom bolnišničnih pravic, sramotenjem, uničenjem ugleda in celo aretacijo[2] – napadli vsakogar, ki je poskusil s takšnim zdravljenjem.

Dober primer tega nasilja nad svobodo govora in zagotavljanjem informacij glede informiranega soglasja je nedavni odvzem zdravniške licence Dr. Meryl Nass s strani zdravniške zbornice v Mainu in odreditev psihiatričnega pregleda, ker je predpisovala ivermektin in delila svoje strokovno znanje na tem področju. Dr. Nass osebno poznam in lahko jamčim za njeno poštenost, bistrost in predanost resnici. Njene znanstvene reference so brezhibne. Takšno ravnanje odbora za izdajo zdravniških licenc spominja na metodologijo sovjetskega KGB v obdobju, ko so disidente zapirali v psihiatrične gulage, da bi utišali njihovo nasprotovanje.

Drugi napadi brez primere

Druga taktika brez primere je odstranitev zdravnikov, ki se ne strinjajo z mnenjem, z mesta urednikov revij in recenzentov ter umikanje njihovih znanstvenih člankov iz revij, tudi po tem, ko so bili ti članki že natisnjeni. Do tega pandemičnega dogodka še nikoli nisem videl, da bi bilo v revijah umaknjenih toliko člankov – velika večina je spodbujala alternative uradni dogmi, zlasti če so ti članki postavljali pod vprašaj varnost cepiv. Običajno predloženi članek ali študijo pregledajo strokovnjaki s tega področja, kar imenujemo strokovni pregled. Ti pregledi so lahko zelo intenzivni in podrobni, pri čemer se vztraja, da se vse napake v članku pred objavo popravijo. Če se torej po natisu dokumenta ne odkrije goljufija ali kakšna druga velika skrita težava, dokument ostane v znanstveni literaturi.

Vedno več odličnih znanstvenih člankov, ki so jih napisali vrhunski strokovnjaki na tem področju, je bilo tedne, mesece in celo leta po objavi umaknjenih iz najpomembnejših medicinskih in znanstvenih revij. Natančen pregled pokaže, da so si avtorji v veliko preveč primerih drznili podvomiti v dogme, ki so jih sprejeli nadzorniki znanstvenih publikacij – zlasti glede varnosti, alternativnih načinov zdravljenja ali učinkovitosti cepiv.[12,63] Te revije so odvisne od obsežnega oglaševanja farmacevtskih podjetij, ki jim zagotavljajo prihodke. V več primerih so močna farmacevtska podjetja vplivala na lastnike teh revij, da so odstranili članke, ki so na kakršen koli način postavljali pod vprašaj izdelke teh podjetij[13,34,35].

Še hujše je dejansko oblikovanje medicinskih člankov z namenom promocije zdravil in farmacevtskih izdelkov, ki vključujejo lažne študije, t. i. “ghostwritten” članke. Guardian navaja Richarda Hortona, ki pravi, da so “revije postale pralnice informacij za farmacevtsko industrijo”. Dokazano goljufivi “ghostwritten” članki, ki so jih sponzorirali farmacevtski velikani, se redno pojavljajo v najboljših kliničnih revijah, kot sta JAMA in New England Journal of Medicine in kljub dokazani znanstveni zlorabi ter manipulaciji s podatki nikoli niso odstranjeni. 49,63]

Takšni članki vključujejo podjetja za načrtovanje, katerih naloga je oblikovati članke z manipuliranimi podatki v podporo farmacevtskemu izdelku in nato te članke sprejeti v klinične revije z velikim vplivom, to je revije, ki najverjetneje vplivajo na klinično odločanje zdravnikov. Poleg tega zdravnikom v klinični praksi zagotavljajo brezplačne ponatise teh zmanipuliranih člankov. Guardian je našel 250 podjetij, ki so se ukvarjala s tem navideznim pisanjem. Zadnji korak pri oblikovanju teh člankov za objavo v najprestižnejših revijah je najemanje priznanih medicinskih strokovnjakov iz prestižnih ustanov, ki tem člankom dodajo svoje ime. Ti najeti avtorji so plačani zato, da zgolj dodajo ime tem vnaprej pripravljenim člankom, ali pa to storijo zaradi prestiža svojega imena na članku v prestižni medicinski reviji[11].

Bistvenega pomena je ugotovitev strokovnjakov s področja medicinskih publikacij, da ni bilo storjenega ničesar, da bi se ta zloraba ustavila. Zdravstveni etiki so obžalovali, da zaradi te razširjene prakse “ne moremo zaupati ničemur”. Čeprav nekatere revije vztrajajo pri informacijah o razkritju, večina zdravnikov, ki berejo te članke, teh informacij ne upošteva ali jih opravičuje, več revij pa razkritje otežuje tako, da od bralca zahteva, da izjave o razkritju poišče na drugem mestu. Številne revije ne nadzorujejo takšnih izjav, zato so opustitve s strani avtorjev pogoste in brez kazni.

Kar zadeva informacije, ki so na voljo javnosti, so skoraj vsi mediji pod nadzorom teh farmacevtskih velikanov ali drugih, ki imajo koristi od te “pandemije”. Vse njihove zgodbe so enake, tako po vsebini kot celo po besedilu. Vsakodnevno se dogaja načrtno prikrivanje, javnosti pa se skrivajo obsežni podatki, ki razkrivajo laži, ki jih ustvarjajo ti upravljavci informacij. Vsi podatki, ki prihajajo iz nacionalnih medijev (televizija, časopisi in revije), pa tudi lokalne novice, ki jih gledate vsak dan, prihajajo samo iz “uradnih” virov – večina teh podatkov je laž, izkrivljanje ali pa so povsem izmišljeni – vse to z namenom zavajanja javnosti.

Mediji kot na primer televizija, večino svojega oglaševalskega proračuna prejmejo od mednarodnih farmacevtskih podjetij – to ustvarja neustavljiv vpliv, da poročajo o vseh izmišljenih študijah, ki podpirajo njihova cepiva in druga tako imenovana zdravljenja. Samo leta 2020 je farmacevtska industrija za takšno oglaševanje porabila 6,56 milijarde dolarjev [13,14]. T.i. “Pharma TV” pa je porabila 4,58 milijarde $, kar predstavlja neverjetnih 75 % njihovega proračuna. S tem se kupi veliko vpliva in nadzora nad mediji. Svetovno znani strokovnjaki z vseh področij nalezljivih bolezni so izključeni iz medijev in družbenih medijev, če bi kakor koli odstopali od izmišljenih laži in izkrivljanj proizvajalcev teh cepiv. Poleg tega ta farmacevtska podjetja porabijo na desetine milijonov za oglaševanje v družbenih medijih, pri čemer je Pfizer na čelu s 55 milijoni dolarjev v letu 2020[14].

Čeprav so ti napadi na svobodo govora že dovolj grozljivi, je še hujši skorajda vsesplošni nadzor, ki so ga nad podrobnostmi zdravstvene oskrbe v bolnišnicah izvajali bolnišnični upravitelji. Ti najeti ljudje zdaj zdravnikom naročajo, katerih protokolov zdravljenja se bodo držali in katerih ne bodo uporabljali, ne glede na to, kako škodljivi so “odobreni” načini zdravljenja in kako koristni so “neodobreni” načini zdravljenja[33,57].

Še nikoli v zgodovini ameriške medicine se ni zgodilo, da bi uprava bolnišnice svojim zdravnikom narekovala, kako naj izvajajo medicinsko prakso in katera zdravila lahko uporabljajo. CDC nima pristojnosti, da bi bolnišnicam ali zdravnikom narekoval medicinsko zdravljenje. Kljub temu je večina zdravnikov brez najmanjšega odpora ravnala v skladu z njim.

Zvezni zakon o oskrbi je spodbujal to humanitarno katastrofo, saj je vsem ameriškim bolnišnicam ponudil do 39.000 dolarjev za vsakega bolnika na oddelku intenzivne terapije, ki so ga priključili na respirator, čeprav je bilo že zgodaj jasno, da so respiratorji glavni vzrok smrti med temi nič hudega slutečimi in zaupljivimi bolniki. Poleg tega so bolnišnice prejele 12.000 dolarjev za vsakega bolnika, ki so ga sprejeli na oddelek intenzivne terapije, kar po mojem mnenju in mnenju drugih pojasnjuje, zakaj so vse zvezne zdravstvene birokracije (CDC, FDA, NIAID, NIH itd.) naredile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečile zgodnje zdravljenje, ki bi rešilo življenje. Vse več bolnišnicam grozi stečaj, mnoge pa so zaprle svoja vrata že pred to “pandemijo”[50]. Večina teh bolnišnic je zdaj v lasti nacionalnih ali mednarodnih korporacij, vključno z učnimi bolnišnicami[51].

Zanimivo je tudi, da smo s prihodom te “pandemije” priča porastu števila t.i. bolnišničnih verig, ki kupujejo številne finančno ogrožene bolnišnice. Opazili smo, da so ti bolnišnični velikani za nakup finančno ogroženih bolnišnic porabili milijarde zvezne pomoči Covid, s čimer so še povečali moč korporativne medicine nad neodvisnostjo zdravnikov. Zdravniki, ki so bili izgnani iz svojih bolnišnic, težko najdejo zaposlene v drugih bolnišnicah, saj so lahko tudi te v lasti istega korporativnega velikana. Posledično politike, ki določajo obveznost cepljenja, vključujejo veliko večje število zaposlenih v bolnišnicah. Klinika Mayo je na primer odpustila 700 zaposlenih, ker so uveljavljali svojo pravico do zavrnitve nevarnega, v bistvu nepreverjenega eksperimentalnega cepiva. [51,57] Klinika Mayo je to storila kljub dejstvu, da je veliko teh zaposlenih delalo v času najhujše epidemije in so bili odpuščeni, ko je bila že različica Omicron prevladujoči sev virusa, ki ima za večino patogenost navadnega prehlada, cepiva pa so pri preprečevanju okužbe neučinkovita.

Poleg tega je že dokazano, da ima cepljena asimptomatska oseba enako visok nazofaringealni titer virusa kot okužena necepljena oseba. Če je namen obveznega cepljenja preprečiti širjenje virusa med bolnišničnim osebjem in bolniki, potem največje tveganje za prenos predstavljajo cepljeni in ne necepljeni. Razlika je v tem, da bolna necepljena oseba ne bi šla v službo, asimptomatski cepljeni širitelj pa bo.

Vemo pa, da veliki medicinski centri, kot je klinika Mayo, vsako leto prejmejo na desetine milijonov dolarjev nepovratnih sredstev NIH in denar od farmacevtskih proizvajalcev teh eksperimentalnih “cepiv”. Po mojem mnenju je to pravi razlog, ki vodi te politike. Da bi to lahko dokazali na sodišču, bi bilo treba upravitelje, ki izdajajo te predpise, preganjati skladno z zakonom, toženi pa bi morali biti s strani vseh oškodovancev.

Problem stečaja bolnišnic je vse bolj pereč zaradi obveznega cepljenja in posledično velikega števila bolnišničnega osebja, zlasti medicinskih sester, ki zavračajo prisilno cepljenje.[17,51] Vse to je brez primere v zgodovini zdravstvene oskrbe. Zdravniki v bolnišnicah so odgovorni za zdravljenje posameznih bolnikov in pri uvedbi tega zdravljenja sodelujejo neposredno s temi bolniki in njihovimi družinami. Zunanje organizacije, kot je CDC, nimajo pooblastil za poseganje v zdravljenje s čemer se izpostavlja bolnike hudim napakam organizacije, ki še nikoli ni obravnavala niti enega bolnika s COVID-19.

Ko se je pandemija začela, je CDC bolnišnicam odredil, da morajo upoštevati protokol zdravljenja, zaradi katerega je umrlo več sto tisoč bolnikov, od katerih bi večina ozdravela, če bi bilo dovoljeno ustrezno zdravljenje.[43,44] Večino teh smrti bi lahko preprečili, če bi zdravnikom dovolili zgodnje zdravljenje z izdelki, kot so ivermektin, hidroksi-klorokin ter številna druga varna zdravila in naravne spojine. Na podlagi rezultatov zdravnikov, ki uspešno zdravijo največ bolnikov s kovidom, je bilo ocenjeno, da bi lahko od 800 000 ljudi, za katere pravijo, da so umrli zaradi kovida, 640 000 ne le rešili, ampak bi se lahko v mnogih primerih vrnili v zdravstveno stanje pred okužbo, če bi uporabili obvezno zgodnje zdravljenje s temi preizkušenimi metodami. Zanemarjanje zgodnjega zdravljenja predstavlja množični umor. 160.000 bolnikov bi dejansko umrlo, kar je veliko manj od števila umrlih zaradi birokracije, zdravniških združenj in zdravniških komisij, ki se niso hoteli zavzeti za svoje bolnike. Glede na študije o zgodnjem zdravljenju na tisočih bolnikih, ki so ga izvajali pogumni in skrbni zdravniki, bi lahko preprečili od petinsedemdeset do osemdeset odstotkov smrti[43,44].

Neverjetno je, da so tem zdravnikom, ki so bili dobro obveščeni, preprečili, da bi rešili s Covidom-19 obolele ljudi. Zdravniški poklic bi moralo biti sram, da je toliko zdravnikov brezglavo sledil smrtonosnim protokolom, ki so jih določili nadzorniki medicine.

Upoštevati je treba tudi, da ta dogodek nikoli ni izpolnjeval meril za pandemijo. Svetovna zdravstvena organizacija je spremenila merila, da bi to postala pandemija. Da bi virus izpolnjeval pogoje za status pandemije, mora imeti visoko stopnjo umrljivosti pri veliki večini ljudi, kar ni bilo tako (stopnja preživetja je bila 99,98-odstotna). Prav tako se ne sme vedeti za znane že obstoječe načine zdravljenja – kar je ta virus imel – pravzaprav je vedno več zelo uspešnih načinov zdravljenja.

Drakonski ukrepi, uvedeni za obvladovanje te izmišljene “pandemije”, se niso izkazali za uspešne. Ne prikrivanje javnosti, zapiranje in socialno oddaljevanje. Številne skrbno opravljene študije v prejšnjih sezonah gripe so pokazale, da kakršne koli maske niso nikoli preprečile širjenja virusa med ljudmi[60].

Dejansko so nekatere zelo dobre študije pokazale, da so maske dejansko širile virus, saj so ljudem dajale lažen občutek varnosti in druge dejavnike, na primer ugotovitev, da so ljudje nenehno kršili sterilno tehniko z dotikanjem maske, nepravilnim odstranjevanjem in uhajanjem kužnih aerosolov ob robovih maske. Poleg tega so maske odlagali na parkiriščih, sprehajalnih poteh, jih polagali na mize v restavracijah ter jih dajali v žepe in torbice.

V nekaj minutah po namestitvi maske lahko iz maske izločimo številne patogene bakterije, zaradi česar so osebe z oslabljeno imunsko odpornostjo izpostavljene visokemu tveganju za bakterijsko pljučnico, otroci pa večjemu tveganju za meningitis.[16] V študiji raziskovalcev z Univerze na Floridi so iz notranje strani maske, ki so jo nosili otroci v šolah, izločili več kot 11 patogenih bakterij.[40]

Znano je bilo tudi, da otroci v bistvu niso izpostavljeni tveganju, da bi zboleli za virusom ali ga prenesli.

Še več znano je postalo tudi, da več kot štiriurno nošenje maske (kar se dogaja v vseh šolah) povzroči znatno hipoksijo (nizko raven kisika v krvi) in hiperkapnijo (visoko raven CO2), ki imata številne škodljive učinke na zdravje, vključno s poslabšanjem razvoja otroških možganov[4,72,52].

Vemo, da se razvoj možganov nadaljuje še dolgo po končani osnovni šoli. Nedavna študija je pokazala, da imajo otroci, rojeni med “pandemijo”, bistveno nižji inteligenčni kvocient – a šolskih svetov, ravnateljev in drugih izobraževalnih birokratov to očitno ne skrbi[18].

Orodja indoktrinacije

Načrtovalci te pandemije so predvidevali, da se bo javnost uprla in da bodo postavljena neprijetna vprašanja. Da bi to preprečili, so nadzorniki medijem ponudili številne taktike, ena najpogosteje uporabljenih pa je bila in je prevara “preverjanja dejstev”. Ob vsakem soočenju s skrbno dokumentiranimi dokazi so se medijski “preverjevalci dejstev” zoperstavili z obtožbo o “dezinformacijah” in neutemeljeno obtožbo o “teoriji zarote”, ki je bila po njihovem besednjaku “razbita”. Nikoli nam niso povedali, kdo so preveritelji dejstev ali vir njihovih “ovrženih” informacij – verjeli naj bi le “preveriteljem dejstev”. Nedavni sodni primer je pod prisego pokazal, da so facebookovi “preverjevalci dejstev” za preverjanje “dejstev” uporabljali mnenje svojih uslužbencev in ne pravih strokovnjakov.[59] Ko so viri dejansko razkriti, so to vedno skorumpirani CDC, WHO ali Anthony Fauci ali le njihovo mnenje. Sledi seznam stvari, ki so bile označene kot “miti” in “dezinformacije”, za katere se je pozneje izkazalo, da so resnične:

• Cepljeni brez simptomov širijo virus v enaki meri kot necepljeni okuženi s simptomi.

• Cepiva ne morejo ustrezno zaščititi pred novimi različicami, kot sta Delta in Omicron.

• Naravna imunost je veliko boljša od imunosti proti cepivu in je najverjetneje vseživljenjska.

• Imuniteta, pridobljena s cepljenjem, ne le da po nekaj mesecih oslabi, temveč so vse imunske celice oslabljene za daljše obdobje, zaradi česar so cepljeni izpostavljeni visokemu tveganju za vse okužbe in raka.

• Cepiva COVID lahko povzročijo veliko število krvnih strdkov in drugih resnih neželenih učinkov

• Zagovorniki cepiva bodo zahtevali številna dodatna cepiva, ko se bo na prizorišču pojavila vsaka različica.

• Fauci bo vztrajal pri cepivu covid za majhne otroke in celo dojenčke.

• Za vstop v podjetje, letenje z letalom in uporabo javnega prevoza bodo zahtevani cepilni potni listi.

• Za necepljene bodo vzpostavljena internacijska taborišča (kot v Avstraliji, Avstriji in Kanadi).

• Necepljenim bo onemogočena zaposlitev.

• Obstajajo tajni sporazumi med vlado, elitističnimi institucijami in proizvajalci cepiv.

• Številne bolnišnice so bile med pandemijo prazne ali pa so bile slabo zasedene.

• Beljakovina spike iz cepiva vstopi v jedro celice in spremeni funkcijo popravljanja celične DNK.

• Zaradi cepiv je umrlo več sto tisoč ljudi, še mnogokrat več pa jih je bilo trajno poškodovanih.

• Zgodnje zdravljenje bi lahko rešilo življenje večini od 700.000 umrlih.

• Miokarditis, ki ga povzročajo cepiva (ki so ga sprva zanikali), je pomembna težava in pušča trajne posledice;

• Posebne smrtonosne serije (partije) teh cepiv so pomešane z maso drugih cepiv Covid-19

Več teh trditev nasprotnikov cepiv zoper COVID-19 je zdaj objavljenih na spletni strani CDC – večina je še vedno označena kot “miti”. Danes so obsežni dokazi potrdili, da je vsak od teh tako imenovanih “mitov” v resnici resničen. Mnoge je priznal celo “svetnik cepiv” Anthony Fauci. Tako nam je na primer celo naš predsednik s kognitivnimi motnjami povedal, da lahko po sprostitvi cepiva vsi cepljeni ljudje snamejo maske. Ups! Kmalu zatem so nam povedali, da imajo cepljeni visoko koncentracijo (titer) virusa v nosu in ustih (nazofarinksu) in lahko virus prenesejo na druge, s katerimi pridejo v stik – zlasti na svoje družinske člane. Ponovno si nadenite maske – priporočljivo je dvojno maskiranje. Zdaj je znano, da so cepljeni glavni prenašalci virusa, bolnišnice pa so polne bolnih cepljenih in ljudi, ki trpijo zaradi resnih zapletov po cepljenju[27,42,45].

Druga taktika zagovornikov cepljenja je demoniziranje tistih, ki iz različnih razlogov zavračajo cepljenje. Mediji te kritično misleče posameznike imenujejo “nasprotniki cepljenja”, “zanikovalci cepljenja”, “nasprotniki cepljenja”, “morilci”, “sovražniki skupnega dobrega” in tisti, ki podaljšujejo pandemijo. Zgrožen sem nad zlobnimi, pogosto brezsrčnimi napadi nekaterih ljudi na družbenih omrežjih, ko starši ali bližnji pripovedujejo o strašnem trpljenju in morebitni smrti, ki so jo oni ali njihovi bližnji doživeli zaradi cepiv. Nekateri psihopati tvitajo, da so veseli, da je ljubljena oseba umrla, ali da je bila mrtva cepljena oseba sovražnik dobrega, ker je pripovedovala o dogodku, in bi jo bilo treba prepovedati. To si je težko predstavljati. Ta stopnja krutosti je grozljiva in pomeni propad moralne, spodobne in sočutne družbe.

Dovolj je že, da javnost pade tako nizko, toda mediji, politični voditelji, upravitelji bolnišnic, zdravniška združenja in odbori za podeljevanje zdravniških licenc delujejo podobno moralno nefunkcionalno in kruto.

Logika, razmišljanje in znanstveni dokazi so v tem primeru izginili

Ali so znanstveni dokazi, skrbno opravljene študije, klinične izkušnje in medicinska logika kakor koli vplivali na ustavitev teh neučinkovitih in nevarnih cepiv? Nikakor! Drakonska prizadevanja za cepljenje vseh ljudi na planetu se nadaljujejo (razen elite, poštnih uslužbencev, članov kongresa in drugih insajderjev)[31,62].

Pri vseh drugih zdravilih in prejšnjih običajnih cepivih, ki jih pregleduje FDA, bi sicer nepojasnjena smrt 50 ali manj oseb povzročila ustavitev nadaljnje distribucije izdelka, kot se je zgodilo leta 1976 s cepivom proti prašičji gripi. Sistem VAERS je za obdobje od 14. decembra 2020 do 31. decembra 2021 poročal o več kot 18.000 smrtnih primerih in 139.126 hudih poškodbah (vključno s smrtnimi) v istem obdobju, pa še vedno ni interesa za ustavitev tega smrtonosnega programa cepljenja.[61] Še huje, nobena vladna agencija ne izvaja resne preiskave, da bi ugotovila, zakaj ti ljudje umirajo ter ali se hudo in trajno poškodujejo zaradi teh cepiv.[15,67] Priča pa smo nenehnemu prikrivanju in izmikanju proizvajalcev cepiv in njihovih promotorjev.

Vojna proti učinkovitim, poceni in zelo varnim zdravilom in naravnim spojinam, ki so nedvomno rešili na milijone življenj po vsem svetu, se ne le nadaljuje, temveč se je še okrepila.[32,34,43]

Zdravnikom je odrejeno, da svojim pacientom ne smejo zagotoviti teh spojin, ki rešujejo življenja, če pa to storijo, jih bodo odstranili iz bolnišnice, odvzeli jim bodo zdravniško licenco ali pa bodo kaznovani na številne druge načine. Veliko lekarn je zavrnilo izpolnjevanje receptov za lvermektin ali hidroksiklorokin, čeprav je na milijone ljudi ta zdravila varno jemalo več kot 60 let v primeru hidroksiklorokina in več desetletij v primeru ivermektina.[33,36] Ta zavrnitev izpolnjevanja receptov je brez primere in so jo zasnovali tisti, ki želijo preprečiti vse druge metode zdravljenja in zaščititi dosegljivost oziroma širjenja cepiva za vse. Več podjetij, ki proizvajajo hidroksiklorokin, je privolilo, da bodo izpraznila svoje zaloge zdravila in jih podarila strateškim nacionalnim zalogam, zaradi česar je to zdravilo veliko težje dobiti.[33] Zakaj bi vlada to storila, ko pa je več kot 30 dobro opravljenih študij pokazalo, da je to zdravilo v drugih državah, kot so Indija, Egipt, Argentina, Francija, Nigerija, Španija, Peru, Mehika in druge, zmanjšalo število smrtnih primerov od 66 % do 92 %[23]?

Kritike teh dveh zdravil, ki rešujeta življenja, najpogosteje financirata Bill Gates in Anthony Fauci, ki s temi cepivi zaslužita milijone[48,15].

Da bi farmacevtska industrija in Bill Gates/Anthony Fauci še bolj zaustavili uporabo teh zdravil, so financirali lažne raziskave, da bi dokazali, da je hidroksiklorokin nevarno zdravilo in da lahko poškoduje srce. Da bi dokazali te lažne raziskave, so raziskovalci najbolj bolnim bolnikom s covidom dajali skoraj smrtni odmerek zdravila, ki je bil veliko večji, kot so ga pri vseh bolnikih s covidi uporabljali Dr. Kory, McCullough in drugi “pravi” in sočutni zdravniki, torej zdravniki, ki so dejansko zdravili bolnike s covidom[23].

Seveda so nadzorovani mediji, ki igrajo vlogo poslušnih psov, javnost zasuli z zgodbami o smrtonosnem učinku hidroksiklorokina, vse z zgroženim videzom lažne panike. Vse te zgodbe o nevarnosti ivermektina so se izkazale za neresnične, nekatere pa so bile neverjetno absurdne[37,43].

Napad na ivermektin je bil še hujši kot na hidroksi-klorokin. Vse to in še veliko več je natančno opisano v odlični novi knjigi Roberta Kennedyja mlajšega “Resnični Anthony Fauci”. Bill Gates, Big Pharma in globalna vojna proti demokraciji in javnemu zdravju.[32] Če vas resnično zanima resnica in vse, kar se je zgodilo od začetka tega grozodejstva, morate to knjigo ne le prebrati, ampak tudi natančno preučiti. Knjiga je v celoti podprta z referencami in zelo podrobno obravnava vse teme. Gre za načrtovano človeško tragedijo biblijskih razsežnosti, ki so jo povzročili nekateri najbolj podli, brezsrčni psihopati v zgodovini.

Na milijone ljudi je bilo namerno ubitih in pohabljenih, ne le zaradi tega umetno ustvarjenega virusa, temveč tudi zaradi cepiva samega in drakonskih ukrepov, ki so jih vlade uporabile za “nadzor širjenja pandemije”. Ne smemo zanemariti “smrti zaradi obupa”, ki jih povzročajo ti drakonski ukrepi in ki lahko presežejo več sto tisoč. V državah tretjega sveta je zaradi tega stradalo na milijone ljudi. Samo v Združenih državah Amerike je bilo od 800 000 umrlih, ki so jih po trditvah medicinske birokracije razglasili za smrtne primere, dobrih 600 000 smrti posledica načrtnega zanemarjanja zgodnjega zdravljenja, onemogočanja uporabe zelo učinkovitih in varnih zdravil s spremenjeno namembnostjo, kot sta hidroksi-klorokin in ivermektin, ter prisilne uporabe smrtonosnega zdravljenja, kot sta remdesivir in uporaba respiratorjev. Pri tem niso upoštevane smrti zaradi obupa in zanemarjene zdravstvene oskrbe, ki so posledica zapor in bolnišničnih ukrepov, vsiljenih zdravstvenim sistemom.

Zaradi obveznega cepljenja vsega bolnišničnega osebja je na tisoče medicinskih sester in drugih bolnišničnih delavcev dalo odpoved ali so jih odpustili.[17,30,51] To je povzročilo kritično pomanjkanje teh pomembnih zdravstvenih delavcev in nevarno zmanjšanje števila postelj na oddelkih intenzivne terapije v številnih bolnišnicah. Poleg tega je, kot se je zgodilo v zdravstvenem sistemu Lewis County Healthcare System, sistem specializiranih bolnišnic v Lowvillu v zvezni državi New York zaprl svoj porodni oddelek, potem ko je zaradi katastrofalnih državnih ukazov o obveznem cepljenju odstopilo 30 bolnišničnih delavcev. Ironija v vseh teh primerih odstopov je, da so upravitelji brez pomislekov sprejeli te množične izgube osebja kljub razglašanju, da trpijo zaradi pomanjkanja osebja med “krizo”. To je še posebej presenetljivo, ker smo že vedeli, da cepiva niso preprečila prenosa virusa in da je sedanja prevladujoča različica izjemno šibko patogena.

Znanost vedno bolj razkriva nevarnost cepiv

Medtem ko je bila večina znanstvenikov, virologov, raziskovalcev nalezljivih bolezni in epidemiologov ustrahovana z namenom, da bi molčali, se je vse več uglednih posameznikov z izjemnim strokovnim znanjem oglasilo in povedalo resnico, to je, da so ta cepiva smrtonosna.

Večina novih cepiv mora pred odobritvijo več let opravljati obsežna varnostna testiranja. Nove tehnologije, kot so cepiva mRNA in DNK, zahtevajo najmanj 10 let skrbnega testiranja in obsežnega spremljanja. Ta nova tako imenovana cepiva so “testirali” le dva meseca, nato pa so bili rezultati teh varnostnih testov in so še vedno tajni. Iz pričevanj pred senatorjem Ronom Johnsonom več oseb, ki so sodelovale v dvomesečni študiji je razvidno, da praktično sploh niso spremljali udeležencev študije pred sprostitvijo.[67] Pritožbe zaradi zapletov so bile prezrte in kljub obljubam družbe Pfizer, da bo družba Pfizer plačala vse zdravstvene stroške, ki so jih povzročila “cepiva”, so te osebe navedle, da niso plačale nobenih.[68] Nekateri zdravstveni stroški presegajo 100 000 dolarjev.

Primer zavajanja družbe Pfizer in drugih proizvajalcev cepiv mRNA je primer 12-letne Maddie de Garay, ki je sodelovala v Pfizerjevi študiji varnosti cepiva preden je bilo sproščeno na trg. Na predstavitvi senatorja Johnsona z družinami poškodovanih zaradi cepljenja je njena mati povedala o ponavljajočih se napadih svojega otroka, ki je zdaj priklenjen na invalidski voziček, da ga morajo hraniti po cevkah in da ima trajne poškodbe možganov. V Pfizerjevi oceni varnosti, ki je bila predložena agenciji FDA, je njen edini neželeni učinek zabeležen kot “bolečine v trebuhu”. Vsaka od zaslišanih oseb je predložila podobne grozljive zgodbe.

Japonci so se uporabili institut dostopa do javnih informacij (Freedom of Information Act), da bi podjetje Pfizer prisilili k objavi skrivne študije o biološki porazdelitvi. Družba Pfizer je želela, da ostane tajna. Izkazalo se je, da je družba Pfizer lagala javnosti in regulativnim organom o usodi vbrizganega cepiva (nanolipidni nosilec z mRNA). Trdila je, da je ostala na mestu vbrizganja (rama), čeprav je njihova lastna študija pokazala, da se je v 48 urah s krvnim obtokom hitro razširila po vsem telesu.

Študija je tudi pokazala, da so se ti smrtonosni nanolipidni nosilci v zelo visokih koncentracijah nabrali v več organih, vključno z reproduktivnimi organi moških in žensk, srcem, jetri, kostnim mozgom in vranico (glavni imunski organ). Najvišja koncentracija je bila v jajčnikih in kostnem mozgu. Ti nanolipidni nosilci so se odlagali tudi v možganih.

Dr. Ryan Cole, patolog iz Idaha, je poročal o dramatičnem porastu zelo agresivnega raka pri cepljenih osebah (mediji o tem niso poročali). Ugotovil je zastrašujoče visoko pojavnost zelo agresivnih rakov pri cepljenih posameznikih, zlasti visoko invazivnih melanomov pri mladih ljudeh in raka maternice pri ženskah.[26] Pojavljajo se tudi druga poročila o aktivaciji prej nadzorovanih rakov med cepljenimi bolniki z rakom.[47] Do zdaj ni bila opravljena nobena študija, ki bi potrdila ta poročila, vendar je malo verjetno, da bodo take študije opravljene, vsaj študije, ki jih financira NIH.

Visoka koncentracija bodičastih konic (proteinov spike), ki so jih našli v jajčnikih v študiji biološke porazdelitve, bi lahko zelo poslabšala plodnost mladih žensk, spremenila menstruacijo in povečala tveganje za nastanek raka na jajčnikih. Zaradi visoke koncentracije v kostnem mozgu bi cepljene osebe lahko bile izpostavljene visokemu tveganju za levkemijo in limfom. Tveganje za levkemijo je zelo zaskrbljujoče zdaj, ko so začeli cepiti že petletne otroke. Nobeden od teh proizvajalcev cepiv Covid-19 ni izvedel dolgoročnih študij, zlasti glede tveganja za nastanek raka. Kronično vnetje je tesno povezano z nastankom, rastjo in invazijo raka, cepiva pa spodbujajo vnetje.

Bolnikom z rakom pravijo, da se morajo cepiti s temi smrtonosnimi cepivi. To je po mojem mnenju noro. Novejše študije so pokazale, da tovrstna cepiva v jedro imunskih celic (in najverjetneje številnih vrst celic) vstavijo beljakovino spike, ki tam zavira dva zelo pomembna encima za popravilo DNK, BRCA1 in 53BP1, katerih naloga je sanacija poškodb na celični DNK.[29] Nesanirane poškodbe DNK imajo pomembno vlogo pri nastanku raka.

Obstaja dedna bolezen, imenovana kseroderma pigmentosum, pri kateri so okvarjeni encimi za saniranje DNK. Pri teh posameznikih se razvijejo številni kožni raki in zelo pogosti raki na organih. Tu imamo cepivo, ki počne isto, vendar v manjši meri.

Eden od okvarjenih encimov, ki jih povzročajo ta cepiva, se imenuje BRCA1 in je povezan z bistveno večjo pojavnostjo raka dojk pri ženskah in raka prostate pri moških.

Opozoriti je treba, da nikoli niso bile opravljene študije o več kritičnih vidikih te vrste cepiva.

• Nikoli niso bili preizkušeni glede dolgoročnih učinkov.
• Nikoli niso bili testirani glede indukcije avtoimunitete.
• Nikoli niso bili ustrezno preizkušeni glede varnosti v kateri koli fazi nosečnosti
• Na otrocih cepljenih žensk niso bile opravljene nobene nadaljnje študije.
• Ni dolgoročnih študij o otrocih cepljenih nosečnic po njihovem rojstvu (zlasti ko se pojavi mejnik v nevrorazvoju).
• Nikoli niso bili preizkušeni njegovi učinki na dolgem seznamu bolezenskih stanj:
• Sladkorna bolezen
• bolezni srca
• Ateroskleroza
• nevrodegenerativne bolezni
• Nevropsihiatrični učinki
• Povzročanje motenj avtističnega spektra in shizofrenije
• Dolgoročno delovanje imunskega sistema
• Vertikalni prenos okvar in motenj
• Rak
• Avtoimunske motnje

Dosedanje izkušnje s cepivi proti gripi jasno kažejo, da so bile varnostne študije, ki so jih opravili znanstveniki in klinični zdravniki, povezani s farmacevtskimi podjetji, v bistvu vse slabo izvedene ali namenoma zasnovane za lažno prikazovanje varnosti in prikrivanje stranskih učinkov in zapletov. To se je dramatično pokazalo pri prej omenjenih lažnih študijah, katerih namen je bil pokazati, da sta hidroksiklorokin in ivermektin neučinkovita in prenevarna za uporabo.[34,36,37] Te lažne študije so povzročile na milijone smrtnih žrtev in hude zdravstvene katastrofe po vsem svetu. Kot rečeno, je bilo 80 % vseh smrti nepotrebnih in bi jih bilo mogoče preprečiti s poceni, varnimi zdravili s spremenjeno namembnostjo, ki imajo zelo dolgo zgodovino varnosti med milijoni ljudi, ki so jih jemali desetletja ali celo vse življenje[43,44].

Zelo ironično je, da so tisti, ki trdijo, da so odgovorni za varovanje našega zdravja, odobrili slabo preizkušen sklop cepiv, ki je v manj kot letu dni uporabe povzročil več smrti kot vsa druga cepiva skupaj, ki so bila dana na trg v zadnjih 30 letih. Njihov izgovor, ko so se soočili s tem, je bil: “morali smo spregledati nekatere varnostne ukrepe, ker je šlo za smrtonosno pandemijo“[28,46].

Leta 1986 je predsednik Reagan podpisal nacionalni zakon o poškodbah zaradi cepiv v otroštvu, ki je farmacevtskim proizvajalcem cepiv zagotovil splošno zaščito pred sodnimi postopki družin, katerih člani so utrpeli poškodbe s cepivi. Vrhovno sodišče je v 57-stranskem mnenju razsodilo v korist podjetij, ki proizvajajo cepiva, s čimer je proizvajalcem cepiv dejansko omogočilo, da brez strahu pred pravnimi posledicami proizvajajo in distribuirajo nevarna, pogosto neučinkovita cepiva med prebivalstvo. Sodišče je vztrajalo pri sistemu odškodnin za poškodbe zaradi cepiv, ki je velikemu številu hudo poškodovanih posameznikov izplačal le zelo majhno število odškodnin. Znano je, da je te odmene zelo težko prejeti. Po podatkih Uprave za zdravstvene vire in storitve se je program odškodnin za poškodbe zaradi cepljenja (VICP) od leta 1988 strinjal z izplačilom 3 597 odmen med 19.098 posamezniki, poškodovanimi zaradi cepljenja, ki so se prijavili in sicer v skupnem znesku 3,8 milijarde dolarjev. To je bilo pred uvedbo cepiv Covid-19, pri katerih samo število smrtnih primerov presega število vseh smrtnih primerov, povezanih z vsemi cepivi skupaj v tridesetletnem obdobju.

Leta 2018 je predsednik Trump podpisal zakon o pravici do poskusa, ki je omogočil uporabo eksperimentalnih zdravil in vseh nekonvencionalnih načinov zdravljenja v primeru izrednih zdravstvenih pojavov. Kot smo videli pri zavrnitvi številnih bolnišnic in celo splošni zavrnitvi držav, da bi dovolile uporabo ivermektina, hidroksi-klorokina ali katere koli druge neodobrene “uradne” metode za zdravljenje celo neozdravljivih primerov Covid-19, so ti zlobni posamezniki ignorirali ta zakon.

Nenavadno je, da niso uporabili iste logike ali zakona, ko je šlo za ivermektin in hidroksiklorokin, ki sta bila podvržena obsežnemu testiranju varnosti z več kot 30 kliničnimi študijami visoke kakovosti in sta v številnih državah dobila odlična poročila o učinkovitosti in varnosti. Poleg tega smo imeli podatke o tem, da je ta zdravila že 60 let uporabljalo na milijone ljudi po vsem svetu, pri čemer so bili podatki o varnosti odlični. Očitno je bilo, da skupina zelo vplivnih ljudi v povezavi s farmacevtskimi konglomerati ni želela, da bi se pandemija končala, in je kot edino možnost zdravljenja želela cepiva. Kennedyjeva knjiga to utemeljuje z obsežnimi dokazi in citati[14,32].

Dr. James Thorpe, strokovnjak za maternalno-fetalno medicino, je dokazal, da so cepiva covoid-19, dana med nosečnostjo, povzročila 50-krat večjo pojavnost spontanega splava, kot so poročali pri vseh drugih cepivih skupaj.Ko pregledamo njegov graf o okvarah ploda, je bila pojavnost okvar ploda pri cepivih COVID-19, danih med nosečnostjo, 144-krat večja v primerjavi z vsemi drugimi cepivi skupaj. Kljub temu Ameriška akademija za porodništvo in ginekologijo ter Ameriški kolegij za porodništvo in ginekologijo odobravata varnost teh cepiv v vseh fazah nosečnosti in pri doječih materah.

Omeniti velja, da so te skupine zdravnikov specialistov prejele znatna finančna sredstva od farmacevtske družbe Pfizer. Ameriški kolegij za porodništvo in ginekologijo je samo v četrtem četrtletju leta 2010 samo od farmacevtske družbe Pfizer prejel skupaj 11.000 dolarjev. [70] Financiranje iz nepovratnih sredstev NIH je veliko višje. [20] Najboljši način, da izgubimo ta sredstva, je kritizirati vir sredstev, njihove izdelke ali hišne programe. Petru Duesbergu zaradi njegove drznosti, da je podvomil v Faucijevo hišno teorijo o aidsu, ki ga povzroča virus HIV, niso več dodelili nobene od 30 vlog za nepovratna sredstva, ki jih je vložil po tem, ko je prišel v javnost. Pred tem dogodkom mu kot vodilnemu strokovnjaku za retroviruse na svetu niso nikoli zavrnili nobene subvencije NIH.[39] Tako deluje “pokvarjen” sistem, čeprav večina denarja za subvencije prihaja iz naših davkov.

Vroče serije – smrtonosne serije cepiv

Raziskovalec z Univerze Kingston v Londonu je opravil obsežno analizo podatkov VAERs (pododdelek CDC, ki zbira prostovoljne podatke o zapletih pri cepljenju), v kateri je prijavljene smrti po cepljenju razvrstil v skupine glede na proizvajalčeve številke serij cepiv. Cepiva se proizvajajo v velikih serijah. Ugotovil je, da so cepiva razdeljena na več kot 20 000 serij in da je ena od vsakih 200 teh serij (lotov) dokazano smrtonosna za vse, ki prejmejo cepivo iz te serije, kar vključuje na tisoče odmerkov cepiva.

Preučil je vsa proizvedena cepiva -Pfizerjevo, Moderna, Johnson and Johnson (Janssen) itd. Ugotovil je, da je bila med vsakimi 200 serijami cepiva družbe Pfizer in drugih proizvajalcev ena od 200 serij več kot 50-krat bolj smrtonosna kot serije cepiva iz drugih serij. Tudi druge serije cepiv so povzročale smrtne primere in invalidnost, vendar niti približno v takšni meri. Te smrtonosne serije bi se morale naključno pojaviti med vsemi “cepivi”, če bi šlo za nenameren dogodek. Vendar je ugotovil, da je bilo 5 % cepiv odgovornih za 90 % resnih neželenih dogodkov, vključno s smrtnimi primeri. Pojavnost smrti in resnih zapletov med temi “vročimi serijami” je bila od več kot 1000 % do več tisoč odstotkov večja od primerljivih varnejših serij. Če mislite, da se je to zgodilo po naključju, pomislite še enkrat. Po mojem mnenju to ni prvič, da so bile “vroče serije” namenoma izdelane in poslane po vsej državi – običajno gre za cepiva, namenjena otrokom. V enem od takšnih škandalov so se “vroče serije” cepiva znašle v eni državi in škoda je bila takoj očitna. Kakšen je bil odziv proizvajalca? Ni odstranil smrtonosnih serij cepiva. Svojemu podjetju je ukazal, naj “vroče serije” razprši po vsej državi, tako da oblasti ne bodo videle očitnega smrtonosnega učinka.

Vse serije cepiva so oštevilčene – na primer Modera jih označuje s kodami, kot je 013M20A. Ugotovljeno je bilo, da se številke serij končujejo z 20A ali 21A. Serije, ki so se končale z 20A, so bile veliko bolj strupene kot tiste, ki so se končale z 21A. Pri serijah, ki so se končale z 20A, je bilo približno 1700 neželenih dogodkov, pri serijah 21A pa nekaj sto do dvajset ali trideset dogodkov. Ta primer pojasnjuje, zakaj so nekateri ljudje po cepljenju imeli malo ali nič neželenih učinkov, medtem ko so drugi umrli ali pa so bili hudo in trajno poškodovani. Če si želite ogledati razlago raziskovalca, obiščite spletno stran https://www.bitchute.com/video/6xIYPZBkydsu/ . Menim, da ti primeri zadostno kažejo na namerno spreminjanje proizvodnje “cepiva”, ki vključuje smrtonosne serije.

Srečal sem se in sodeloval sem s številnimi ljudmi, ki se ukvarjajo z varnostjo cepiv, in lahko vam povem, da to niso “zlobni” nasprotniki cepljenja, kot se jim to očita. Gre za zelo načelne, moralne in sočutne ljudi, med katerimi so mnogi vrhunski raziskovalci in ljudje, ki so to vprašanje temeljito preučili. Robert Kennedy mlajši, Barbara Lou Fisher, Dr. Meryl Nass, profesor Christopher Shaw, Megan Redshaw, Dr. Sherri Tenpenny, Dr. Joseph Mercola, Neil Z. Miller, Dr. Lucija Tomjinović, Dr. Stephanie Seneff, Dr. Steve Kirsch in Dr. Peter McCullough, če jih naštejem le nekaj. Ti ljudje nimajo kaj pridobiti in lahko veliko izgubijo. Mediji, vladne agencije in elitni milijarderji, ki menijo, da bi morali nadzorovati svet in vse v njem, jih kruto napadajo.

Zakaj Fauci ni želel, da se izvedejo avtopsije umrlih po cepljenju?

Pri tej “pandemiji” je veliko stvari, ki jih v zgodovini medicine še ni bilo. Ena od najbolj presenetljivih je, da je bilo na vrhuncu pandemije opravljenih tako malo avtopsij, zlasti popolnih avtopsij. Skrivnostni virus se je hitro širil po svetu, izbrana skupina ljudi z oslabljenim imunskim sistemom je resno zbolela in mnogi so umrli, edini način, s katerim bi lahko hitro pridobili največ znanja o tem virusu – obdukcija – pa je bil odsvetovan.

Guerriero je opozoril, da je do konca aprila 2020 umrlo približno 150 000 ljudi, vendar je bilo opravljenih le 16 avtopsij, o katerih je bilo poročano v medicinski literaturi. Med njimi je bilo le sedem popolnih avtopsij, preostalih devet pa delnih ali z igelno ali rezalno biopsijo. Šele po 170.000 smrtnih primerih zaradi Covid-19 in štirih mesecih pandemije je bila dejansko opravljena prva serija avtopsij, to je več kot deset. In šele po 280.000 umrlih in še enem mesecu kasneje so bile opravljene prve večje serije avtopsij, približno 80.[22] Sperhake je v pozivu, naj se avtopsije opravljajo brez pogojevanj opozoril, da se je prva popolna avtopsija, o kateri je bilo poročano v literaturi, skupaj s fotomikrografijami pojavila v medicinsko-pravni reviji iz Kitajske februarja 2020.[41,68] Sperhake je izrazil začudenost glede tega, zakaj je med krizo obstajal odpor do izvajanja avtopsij, vendar je vedel, da ta ni prihajal od patologov. Medicinska literatura je bila polna pozivov patologov, naj se opravi več avtopsij.[58] Sperhake je še opozoril, da je Inštitut Roberta Kocha (nemški sistem zdravstvenega nadzora) vsaj na začetku odsvetoval opravljanje avtopsij. Vedel je tudi, da je v tistem času 200 sodelujočih ustanov za avtopsijo v Združenih državah Amerike opravilo vsaj 225 avtopsij v 14 zveznih državah.

Nekateri so trdili, da je razlog za pomanjkanje avtopsij strah vlade pred okužbo patologov, vendar je študija 225 avtopsij v primerih Covid-19 pokazala le en primer okužbe patologa, za katerega je bilo ugotovljeno, da se je okužil drugje.[19] Guerriero svoj članek, v katerem poziva k več avtopsijam, zaključi z naslednjo ugotovitvijo: “Klinični in forenzični patologi so z ramo ob rami premagali ovire pri obdukcijah žrtev bolezni Covid-19 in tako pridobili dragoceno znanje o patofiziologiji interakcije med virusom SARS-CoV-2 in človeškim telesom ter tako prispevali k razumevanju bolezni.“[24]

Domneva, da države po vsem svetu ne želijo dovoliti popolnih posmrtnih študij žrtev Covida-19, lahko temelji na ideji, da je šlo za več kot le naključje. Vsaj dve možnosti sta v ospredju. Prvič, tisti, ki so vodili napredovanje tega “nepandemičnega” dogodka v domnevno svetovno “smrtonosno pandemijo”, so skrivali pomembno skrivnost, ki bi jo lahko dokumentirali z obdukcijo. Namreč, koliko smrti je dejansko povzročil virus? Za izvajanje drakonskih ukrepov, kot so obvezno nošenje maske, zapore, uničevanje podjetij in nazadnje obvezno prisilno cepljenje, so potrebovali zelo veliko število mrtvih, okuženih z virusom covid-19. Strah bi bil gonilna sila vseh teh uničujočih programov za obvladovanje pandemije.

Elder in drugi so v svoji študiji razvrstili rezultate obdukcij v štiri skupine.[22]

• Določena smrt Covid-19
• Verjetno smrt zaradi Covid-19
• Verjetna smrt Covid-19
• Kljub pozitivnemu testu ni povezana z zdravilom Covid-19.

“Inženirje” te pandemije je morda skrbelo ali celo strašilo dejstvo, da bi lahko obdukcije pokazale in tudi so dokazale, da so številni od tako imenovanih smrtnih primerov Covid-19 v resnici umrli zaradi spremljajočih bolezni. V veliki večini poročanih študij obdukcij so patologi ugotovili več komorbidnih bolezni, od katerih je bila večina na skrajnem življenjskem obdobju lahko sama po sebi usodna. Pred tem je bilo znano, da je smrtnost zaradi virusov prehlada v domovih za ostarele 8-odstotna.

Poleg tega bi lahko iz avtopsij pridobili dragocene dokaze, ki bi izboljšali klinično zdravljenje in morda dokazali smrtonosni učinek protokolov, ki so jih morale upoštevati vse bolnišnice, kot sta uporaba respiratorjev in smrtonosnega zdravila remdesivir, ki uničuje ledvice. Obdukcije so pokazale tudi kopičenje zdravniških napak in slabo kakovost oskrbe, saj zaščita zdravnikov v enotah intenzivne terapije pred očmi družinskih članov neizogibno vodi v slabšo kakovost oskrbe, o čemer je poročalo več medicinskih sester, ki so delale na teh področjih[53-55].

Vse slabo se ponavlja tudi v primeru smrti zaradi cepiva Covid – do nedavnega je bilo opravljenih zelo malo popolnih avtopsij, da bi razumeli, zakaj so ti ljudje umrli. Dva visoko usposobljena raziskovalca, Dr. Sucharit Bhakdi, mikrobiolog in visoko usposobljen strokovnjak za nalezljive bolezni, ter Dr. Arne Burkhardt, patolog, ki je bil kot profesor patologije na več prestižnih ustanovah objavljen v številnih publikacijah, sta pred kratkim opravila obdukcijo 15 ljudi, ki so umrli po cepljenju. To, kar sta ugotovila, pojasnjuje, zakaj toliko ljudi umira in doživlja poškodbe organov ter smrtonosne krvne strdke[5].

Ugotovila sta, da je 14 od 15 oseb umrlo zaradi cepiv in ne zaradi drugih vzrokov. Dr. Burkhardt, patolog, je ugotovil, da so na organih in tkivih, zlasti na srcu, ki so jih pregledali, prisotni številni dokazi o imunskem napadu. Ti dokazi so vključevali obsežno invazijo majhnih krvnih žil z velikim številom limfocitov, ki ob sprožitvi povzročijo obsežno uničenje celic. Tudi na drugih organih, kot so pljuča in jetra, so bile opažene obsežne poškodbe. Te ugotovitve kažejo, da so cepiva povzročila, da je telo napadlo samo sebe, kar je imelo smrtonosne posledice. Zlahka lahko razumemo, zakaj so Anthony Fauci ter javni zdravstveni delavci in vsi, ki močno promovirajo ta cepiva, odsvetovali obdukcije cepljenih oseb, ki so nato umrle. Prav tako lahko ugotovimo, da bi morale vsaj regulativne agencije v primeru cepiv, ki so bila pred odobritvijo za širšo javnost v bistvu netestirana, skrbno spremljati in analizirati vse resne zaplete in zagotovo tudi smrti, povezane s temi cepivi. Najboljši način za to so popolne avtopsije.

Čeprav smo iz teh avtopsij pridobili pomembne informacije, so v resnici potrebne posebne študije tkiv tistih, ki so umrli po cepljenju, da bi ugotovili prisotnost infiltracije bodičaste beljakovine v vseh organih in tkivih. To bi bila ključna informacija, saj bi takšna infiltracija povzročila hudo poškodbo vseh tkiv in organov – zlasti srca, možganov in imunskega sistema. To so dokazale študije na živalih. Pri teh cepljenih osebah bi bili vir teh beljakovin s pikom injicirani nanolipidni nosilci mRNA, ki proizvaja beljakovine s pikom. Očitno je, da državni zdravstveni organi in farmacevtski proizvajalci teh “cepiv” ne želijo, da se te kritične študije izvedejo, saj bi bila javnost ogorčena in bi zahtevala prekinitev programa cepljenja ter pregon vpletenih posameznikov, ki so to prikrivali.

Zaključek

Živimo v času ene najbolj drastičnih sprememb v naši kulturi, gospodarskem in političnem sistemu v zgodovini našega naroda in preostalega sveta. Rekli so nam, da se ne bomo nikoli več vrnili v “normalno stanje” in da je bila zasnovana velika ponastavitev, ki naj bi ustvarila “nov svetovni red”. Vse to je opisal Klaus Schwab, vodja Svetovnega gospodarskega foruma, v svoji knjigi o “veliki ponastavitvi”.[66] Ta knjiga daje velik vpogled v razmišljanje utopistov, ki ponosno trdijo, da je ta pandemična “kriza” njihov način za uvedbo novega sveta. Ta novi svetovni red je na risalnih deskah elitnih manipulatorjev že več kot stoletje.[73,74] V tem članku sem se osredotočil na uničujoče učinke, ki jih je to imelo na sistem zdravstvenega varstva v Združenih državah, vključuje pa tudi velik del zahodnega sveta. V prejšnjih člankih sem razpravljal o počasnem propadanju tradicionalne zdravstvene oskrbe v Združenih državah in o tem, kako je ta sistem postajal vse bolj zbirokratiziran in urejen[7,8].[9,9] Ta proces se je hitro pospeševal, vendar je pojav te, po mojem mnenju umetno ustvarjene “pandemije”, čez noč preoblikoval naš zdravstveni sistem.

Kot ste videli, se je v tem sistemu zgodil niz dogodkov brez primere. Upravitelji bolnišnic so na primer prevzeli položaj medicinskih diktatorjev in zdravnikom ukazali, naj upoštevajo protokole, ki jih niso pripravili tisti, ki imajo bogate izkušnje z zdravljenjem tega virusa, temveč medicinska birokracija, ki ni nikoli obravnavala niti enega bolnika s COVID-19. V vseh zdravstvenih sistemih so na primer uvedli obvezno uporabo respiratorjev pri bolnikih z virusom Covid-19 v enotah intenzivne terapije, zdravniki, ki niso bili enotni, pa so bili hitro odstranjeni s položajev, čeprav so dokazali, da so metode zdravljenja bistveno izboljšane. Poleg tega je bilo zdravnikom naročeno, naj uporabljajo zdravilo remdesivir kljub njegovi dokazani toksičnosti, pomanjkanju učinkovitosti in visoki stopnji zapletov. Naročeno jim je bilo, naj uporabljajo zdravila, ki so poslabšala dihanje in vsakega bolnika maskirajo, čeprav je bilo njegovo dihanje moteno. V vsakem primeru so tiste, ki so zavrnili zlorabo svojih bolnikov, odstranili iz bolnišnice in jim grozila celo izguba licence – ali še kaj hujšega.

Prvič v sodobni zgodovini medicine je bilo zgodnje zdravljenje okuženih bolnikov prezrto po vsej državi. Študije so pokazale, da je zgodnje zdravljenje rešilo 80 % večjega števila okuženih ljudi, če so ga začeli izvajati neodvisni zdravniki.[43,44] Zgodnje zdravljenje bi lahko v času te “pandemije” rešilo več kot 640 000 življenj. Kljub dokazani moči teh zgodnjih zdravljenj so sile, ki so nadzorovale zdravstveno oskrbo, nadaljevale s to uničujočo politiko.

Družine niso smele videti svojih bližnjih, zato so se morali ti zelo bolni posamezniki v bolnišnicah sami soočiti s smrtjo. Za nameček so bili pogrebi omejeni na nekaj žalujočih družinskih članov, ki niso smeli niti sedeti skupaj. Medtem ko so velike trgovine, kot sta Walmart in Cosco, lahko delovale z minimalnimi omejitvami. Tudi bolniki v domovih za ostarele niso smeli imeti družinskih obiskov, zato so bili spet prisiljeni umreti osamljeni. V številnih zveznih državah, med katerimi je bila najbolj pregledna zvezna država New York, so okužene starejše iz bolnišnic namenoma premestili v domove za ostarele, kar je povzročilo zelo visoko stopnjo umrljivosti teh oskrbovancev domov za ostarele. Na začetku te “pandemije” je bilo več kot 50 % vseh smrti v domovih za ostarele.

Mediji, javni zdravstveni delavci, medicinska birokracija (CDC, FDA in WHO) ter zdravniška združenja so nas ves čas te “pandemije” zalagali z neskončno vrsto laži, izkrivljanj in dezinformacij. Zdravniki, znanstveniki in strokovnjaki za zdravljenje nalezljivih bolezni, ki so ustanovili združenja za razvoj učinkovitejšega in varnejšega zdravljenja, so bili redno demonizirani, nadlegovani, osramočeni, ponižani, doživeli so izgubo licence, izgubo bolnišničnih privilegijev in vsaj v enem primeru tudi psihiatrični pregled [2,65,71].

Anthony Fauci je med pandemijo v bistvu dobil popoln nadzor nad vsemi oblikami zdravstvene oskrbe, vključno z vztrajanjem pri tem, da morajo zdravila, od uporabe katerih je imel dobiček, uporabljati vsi zdravniki, ki so zdravili obolele za COVID-19. Odredil je uporabo mask, čeprav se je sprva smejal uporabi mask za filtriranje virusa. Guvernerji, župani in številna podjetja so brez vprašanj upoštevali njegove ukaze.

Drakonski ukrepi, ki so se uporabljali – maskiranje, zapiranje, testiranje neokuženih, uporaba netočnega testa PCR, socialno oddaljevanje in sledenje stikov – so se med prejšnjimi pandemijami izkazali za neučinkovite ali neuporabne, vendar so bili vsi poskusi, da bi te metode zavrnili, brez uspeha. Nekatere države niso upoštevale teh drakonskih ukazov in so imele enako ali manj primerov in smrti kot države z najstrožje uveljavljenimi ukrepi. Tudi v tem primeru noben dokaz ali očitna demonstracija v tej smeri ni vplivala na odpravo teh družbeno uničujočih ukrepov. Tudi ko so celotne države, kot je Švedska, ki se je izognila vsem tem ukrepom, dokazale enako stopnjo okužb in hospitalizacij kot države z najstrožjimi, zelo drakonskimi ukrepi, nadzorne institucije niso spremenile politike. Noben dokaz ni spremenil ničesar.

Strokovnjaki za psihologijo uničujočih dogodkov, kot so gospodarski zlomi, velike nesreče in prejšnje pandemije, so dokazali, da drakonski ukrepi prinašajo ogromno ceno v obliki “smrti iz obupa” in dramatičnega porasta resnih psiholoških motenj. Učinki teh pandemičnih ukrepov na nevrorazvoj otrok so katastrofalni in v veliki meri nepopravljivi.

Sčasoma lahko zaradi povzročene škode umre več deset tisoč ljudi. Tudi ko so se te napovedi začele pojavljati, so kontrolorji te “pandemije” nadaljevali s polno paro. Uradniki, ki so nadzorovali ta dogodek, niso upoštevali drastičnega povečanja števila samomorov, povečanja debelosti, povečanja uporabe drog in alkohola, poslabšanja številnih zdravstvenih ukrepov in strahovitega porasta psihiatričnih motenj, zlasti depresije in tesnobe.

Sčasoma smo izvedeli, da je bilo veliko smrti posledica zdravniške malomarnosti. Posameznikov s kroničnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, rakom, boleznimi srca in ožilja ter nevrološkimi boleznimi na klinikah in v zdravniških ordinacijah niso ustrezno spremljali. Operacije, ki niso bile nujne, so bile odložene. Mnogi od teh bolnikov so se raje odločili umreti doma, kot da bi tvegali odhod v bolnišnice, mnogi pa so bolnišnice imeli za “hiše smrti”.

Zbrani podatki so pokazali, da se je povečalo število umrlih med osebami, starimi 75 let in več, kar je bilo večinoma posledica okužb z virusom Covid-19, pri osebah, starih od 65 do 74 let, pa se je število umrlih povečalo že veliko pred začetkom pandemije. Med 18. in 65. letom starosti so zapisi pokazali šokanten porast smrti, ki niso posledica okužbe z virusom Covid-19. Nekatere od teh smrti so pojasnili z dramatičnim povečanjem števila smrti, povezanih z drogami, in sicer za približno 20 000 več kot leta 2019. Bistveno se je povečalo tudi število smrti, povezanih z alkoholom, število umorov pa se je v skupini od 18 do 65 let povečalo za skoraj 30 %.

Vodja zavarovalnice OneAmerica je izjavil, da so njihovi podatki pokazali, da se je stopnja umrljivosti posameznikov, starih od 18 do 64 let, v primerjavi z obdobjem pred pandemijo povečala za 40 %. Scott Davidson, izvršni direktor družbe, je izjavil, da je bila to najvišja stopnja umrljivosti v zgodovini zavarovalniških evidenc, ki vsako leto opravijo obsežno zbiranje podatkov o stopnji umrljivosti. Davidson je tudi opozoril, da tako visokega povečanja stopnje umrljivosti v zgodovini zbiranja podatkov o umrljivosti še niso zabeležili. Pri prejšnjih katastrofah velikega obsega se je stopnja umrljivosti povečala za največ 10 odstotkov. 40-odstotno povečanje je brez primere.

Dr. Lindsay Weaver, zdravnica v Indiani, je izjavila, da je število hospitalizacij v Indiani višje kot kadar koli v zadnjih petih letih. To je zelo pomembno, saj naj bi cepiva znatno zmanjšala število smrtnih primerov, vendar se je zgodilo ravno nasprotno. Bolnišnice so preplavljene z zapleti zaradi cepljenja in ljudmi v kritičnem stanju zaradi zdravstvenega zanemarjanja, ki so ga povzročile zapore in drugi pandemski ukrepi[46,56].

Dramatično število ljudi zdaj umira, pri čemer se je povečanje smrtnosti pojavilo po uvedbi cepiv. Laži, ki jih širijo tisti, ki so se proslavili kot zdravniški diktatorji, je neskončno. Najprej so nam rekli, da bo zapora trajala le dva tedna, trajala pa je več kot leto dni. Nato so nam rekli, da so maske neučinkovite in jih ni treba nositi. Hitro so to spremenili. Nato so nam rekli, da so maske iz blaga zelo učinkovite, zdaj niso in da bi morali vsi nositi maske N95, pred tem pa bi morali nositi dvojno masko. Povedali so nam, da resno primanjkuje respiratorjev, nato pa smo ugotovili, da ležijo neuporabljeni v skladiščih in na mestnih smetiščih, še vedno v embalažnih zabojih. Obveščeni smo bili, da so bolnišnične kapacitete tik pred zlomom zaradi necepljenih, kasneje pa smo ugotovili, da je po vsem svetu veljalo ravno nasprotno. Govorili so nam, da je cepivo 95-odstotno učinkovito, nato pa smo izvedeli, da cepiva dejansko povzročajo postopno zmanjševanje prirojene imunosti.

Ob sprostitvi cepiv so ženskam povedali, da so cepiva varna v vseh fazah nosečnosti, nato pa so ugotovili, da med “varnostnimi testi” pred sprostitvijo cepiva niso bile opravljene nobene študije o varnosti med nosečnostjo. Povedali so nam, da je skrbno testiranje na prostovoljcih pred odobritvijo EUA za javno uporabo pokazalo izjemno varnost cepiv, vendar smo izvedeli, da ti nesrečni udeleženci niso bili zaradi zdravstvenih zapletov, ki so jih povzročila cepiva, niso bili niti kompenzirani, mediji pa so vse to prikrivali.[67] Izvedeli smo tudi, da je FDA farmacevtskim proizvajalcem cepiv povedala, da nadaljnji poskusi na živalih niso potrebni (morski prašički naj bi bila splošna javnost). Neverjetno, povedali so nam, da je FDA odobrila Pfizerjevo novo cepivo mRNA, kar je bila jasna prevara, saj je bilo odobreno drugo cepivo (comirnaty) in ne cepivo, ki se je uporabljalo – BioNTechovo cepivo. Odobreno cepivo comirnaty ni bilo na voljo v Združenih državah. Nacionalni mediji so javnosti povedali, da je bilo Pfizerjevo cepivo odobreno in ni bilo več poskusno, kar je očitna laž. Te smrtonosne laži se nadaljujejo. Čas je, da ustavimo to norost in te ljudi privedemo pred sodišče.

*Številke v zapisu predstavljajo reference, ki jih najdete na koncu originalnega zapisa na strani: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9062939/

**O avtorju: Russell L. Blaylock (rojen 15. novembra 1945) je avtor in ameriški nevrokirurg. Blaylock je uvedel novo zdravljenje podskupine možganskih tumorjev in izboljšal nekatere operacije pri zdravljenju hidrocefalusa. Blaylock je bil klinični asistent za nevrokirurgijo na Medicinskem centru Univerze Mississippi, trenutno pa je gostujoči profesor na oddelku za biologijo na Belhaven College. Je avtor številnih knjig in člankov. Vir: Wikipedia 

***Vir naslovne slike in fotografije avtorja: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9062939/#__ffn_sectitle