1 junija, 2022

JUNAKI NAŠEGA ČASA – DR. KLAUS SCHWAB

V naslednjih tednih in mesecih bomo skušali vsaj malce bolj poglobljeno spoznati najvplivnejše ljudi časa v katerem živimo. Če želimo razumeti njihove težnje, blodnje o novi normalnosti, ki jih množični mediji kot zadnje prostituke na ulici Skid Row pospešeno prodajajo, velja poznati tudi zgodovino in ozadja vodilnih ljudi pomembnih mednarodnih organizacij in korporacij. Le na ta način lahko namreč spoznamo prepletanje interesov in njihov pogled na svet ter družbo.

01.06.2022

Večina ljudi pozna dr. Klausa Schwaba kot ustanovitelja Svetovnega gospodarskega foruma. Vendar pa je dr. Schwab precej več kot le to. Je idejni in morda tudi projektni vodja “velike ponastavitve” zaradi česar si je v zadnjem času nakopal jezo nemalo ljudi. Ne brez razloga saj je njegovo idejo, ki jo nazorno opiše v svoji istoimenski knjigi, najverjetneje potrebno razumeti kot celovito prizadevanje za preoblikovanje globalne civilizacije v izrecno korist elit Svetovnega gospodarskega foruma in njihovih skrbno izbranih zaveznikov. Pa naj se preoblikovanje svetovne družbene ureditve uresniči zlepa ali zgrda, cilj je potrebno doseči. Schwabov “glavni načrt” se nanaša tudi na politiko nadzora prebivalstva, na katero je vplivala evgenika.

Na letnem srečanju WEF januarja leta 2021 je Schwab poudaril, da bo izgradnja zaupanja ključni dejavnik uspeha njegove “velike ponastavitve“. Takrat je svetovni propagandni stroj WEF preko interesno in kapitalsko močno povezanih množičnih medijev res začel mleti z vso močjo. Preglednost, ki sicer predstavlja običajen način vzpostavljanja zaupanja med ljudmi sta zamenjali cenzura in pregon drugače ali zgolj kritično mislečih posameznikov, tudi uglednih javnih osebnosti. Tudi ali predvsem zato se marsikdo upravičeno sprašuje o moralnih motivih ideje “velike ponastavitve“.

Družina Schwab

Dedek Klausa Schwaba Jakob Wilhelm Gottfried Schwab se je rodil 10. julija 1870 v Karlsruheju v Nemčiji, ki je bila takrat v vojni s Francijo. Leta 1893 se je takrat 23-letni Gottfried Schwab odpovedal nemškemu državljanstvu, zapustil Karlsruhe in se izselil v Švico. Schwab, ki je v domovini delal kot pek, je nato spoznal pet let mlajšo Marie Lappert iz Kirchberga pri Bernu v Švici. 27. maja 1898 sta se poročila, naslednje leto – 27. aprila 1899, pa se jima je rodil sin Eugen Schwab. Gottfried Schwab se je takrat že preusmeril v strojništvo in, ko je bil Eugen star približno leto dni, sta se Gottfried in Marie Schwab odločila vrniti v Karlsruhe, kjer je Gottfried ponovno sprejel nemško državljanstvo.

Eugen Schwab je sledil očetovim stopinjam in postal strojni inženir, ki je poklicno pot začel v tovarni v mestu Ravensburg v zvezni deželi Baden-Württemberg. Tovarna, v kateri je začel svojo kariero, je bila nemška podružnica švicarskega podjetja Escher-Wyss.

Ustanovitelj Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Klaus Schwab se je rodil v času nacizma leta 1938 v Ravensburgu, v Nemčiji. Oče Eugen je medtem že postal direktor hčerinske družbe podjetja Escher Wyss s sedežem v Zürichu. Podjetje Escher-Wyss je bilo takrat vodilno na področju tehnologije velikih turbin za jezove in elektrarne, izdelovalo pa je tudi dele za nemška bojna letala. Zgodovina Eugenovega odnosa z nacizmom je zapletena, težko pa je tudi priti do kredibinih virov, saj so bile spletne datoteke skrbno “očiščene”. Kljub vsemu pa tudi “fact-checker-ji”, akreditirani nemški novinarji DPA, niso mogli zanikati, da je bil Eugen Schwab član nekaterih nacionalsocialističnih organizacij, kar je ostalo zabeleženo tudi v arhivih “Denazifaction“.

Podružnica podjetja Escher Wyss v Ravensburgu v Nemčiji, ki jo je oče Eugen vodil, je namesto zaposlenih raje uporabljala vojne ujetnike in prisilne delavce. Nekateri viri trdijo, da je Eugen v sklopu tega podjetja vodil pravo lastno malo koncentracijsko taborišče, v katerem so morali zaporniki v nehumanih razmerah delati brezplačno. V tem taborišču naj bi bilo namreč sprva nastanjenih 125 francoskih vojnih ujetnikov, ki so jih leta 1942 premestili v druga taborišča ter jih nadomestili s 150 ruskimi vojnimi ujetniki, s katerimi pa naj bi ravnali še posebej nehumano. Podjetje Escher Wyss, močno podprto s strani nacistov, je bilo med drugo svetovno vojno namreč pomembno vojaško podjetje, ki je med drugim za Hitlerjev Wehrmacht izdelovalo tako preprostejšo oborožitev kot tudi strateško pomembno orožje. To podjetje je med drugim izdelalo celo turbino, ki je bila uporabljena pri gradnji poskusnega reaktorja za plutonij v vojaške namene.

Zahodne vojaške obveščevalne službe naj bi sicer vedele za Escher-Wyssovo sodelovanje z nacisti. V zvezi s tem obstajajo zapisi zahodne vojaške obveščevalne službe iz tega obdobja, zlasti Record Group 226 (RG 226) iz podatkov Urada za strateške storitve (OSS), ki kažejo, da so bili zavezniki seznanjeni z nekaterimi Escher-Wyssovimi poslovnimi stiki z nacisti. Med drugim naj bi iz arhivov izhajalo, da so vedeli, da Escher-Wyss pripravlja veliko naročilo za Nemčijo, da so plamenomete septembra 1944 iz Švice poslali v Nemčijo pod imenom Brennstoffbehälter (Rezervoar za gorivo). Nadalje naj bi vedeli, da so Švicarji med drugo svetovno vojno v svoji domnevno nevtralni državi skladiščili nemški izvoz ter, da je opremo za tovarno aluminija za nemško oborožitveno industrijo naročilo tudi švicarsko podjetje Escher-Wyss. Proizvodnja se je začela leta 1941.

Nekateri spletni portali sicer pišejo celo o tesni povezanosti med Eugenom Schwabom ter Adolfom Hitlerjem, kar pa je praktično nemogoče zanesljivo preveriti, zato bi se na tem mestu od takšnih zapisov distanciral. Dejstvo pa je. da je bil po koncu druge svetovne vojne Eugen Schwab preiskovanec komisije, ki je v sklopu denacifikacije preiskovala vidne javne osebnosti. Bil je oproščen. Najverjetneje pa so bili prav očetovi prihodki ustvarjeni v tem podjetju in v enem najhujših obdobij človeške zgodovine temelj, na katerem je družina Schwab in kasneje Klaus Schwab gradil svoj vzpon v družbi in, ki so mu omogočili lagodno življenje.

Družino Schwab se sicer povezuje tudi s kasnejšo podporo nezakonitemu jedrskemu programu južnoafriškega režima – apartheida in to prav v letih, ko je v upravnem odboru omenjenega podjetja že sedel tudi mladi Klaus Schwab, ki naj bi bil ključen člen pri odločitvi, da se takratnemu rasističnemu režimu apartheida v Južni Afriki zagotovi potrebna oprema za vstop v elitni “klub jedrskih sil“.

Mladi Klaus odrašča, dela, se izobražuje, postane profesor in poslovnež…

Oče Eugen Schwab je svojemu prvorojenemu sinu Klausu že kot otroku vcepil v glavo misel, da “če želi spremeniti svet, naj se izobrazi za strojnega inženirja”. Klaus ga je poslušal in šel po začrtani poti. Še več, kot se je kasneje izkazalo gre v primeru Klausa za izjemno delavno, sposobno in očitno nadvse inteligentno osebo.

V obdobju med leti 1949 in 1957 je Klaus Schwab obiskoval gimnazijo Spohn v Ravensburgu, kjer je tudi maturiral. Nato je med letoma 1958 in 1962 delal v različnih inženirskih podjetjih ter obenem leta 1962 končal študij strojništva na Švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo (ETH) v Zürichu. Že naslednje leto je na Univerzi v Fribourgu v Švici diplomiral še iz ekonomije. Med leti 1963 in 1966 je Klaus delal kot pomočnik generalnega direktorja Nemške inženirske zveze (VDMA) v Frankfurtu. Leta 1966 pa je na ETH v Zürichu najprej doktoriral iz strojnega inženirstva, zgolj leto kasneje pa še iz ekonomije na Univerzi v Fribourgu. Na Harvardu v Združenih državah Amerike je nato še magistriral iz javne uprave.

Njegovemu očetu Eugenu Schwabu se je medtem že uspelo povzpeti v še “višje kroge”. Že pred vojno je bil kot direktor podjetja Escher-Wyss sicer znana osebnost v Ravensburgu, kasneje pa mu je uspelo postati predsednik gospodarske zbornice v Ravensburgu.

Od leta 1972 do 2003 je bil Klaus Schwab profesor poslovne politike na Univerzi v Ženevi, na kateri je pridobil tudi naziv častni profesor. Od leta 1979 objavlja Letno poročilo o svetovni konkurenčnosti v katerem skupina izbranih ekonomistov ocenjuje možnosti za povečanje produktivnosti in gospodarske rasti držav po vsem svetu. Poročilo temelji na posebni metodologiji, ki jo je razvil sam Schwab. Konkurenčnost se po tej metodologiji namreč ne meri le z vidika produktivnosti, temveč tudi na podlagi trajnostnih meril.

V zgodnejših letih svoje kariere je bil Klaus Schwab sicer tudi član upravnih odborov številnih znanih podjetij in multinacionalk. Med drugim The Swatch Group, The Daily Mail Group in Vontobel Holding. Je tudi nekdanji član usmerjevalnega odbora skupine Bilderberg.

Leta 1971 je Schwab ustanovil Evropski forum za upravljanje, ki se je leta 1987 preimenoval v WEF (Svetovni ekonomski forum). Leta 2003 je Schwab za generalnega direktorja WEF imenoval Joséja Marío Figueresa, svojega predvidenega naslednika. Že oktobra naslednjega leta je Figueres odstopil zaradi škandala, ki je pricurljal v javnost. S strani francoskega telekomunikacijskega podjetja Alcatel je namreč prejel več kot 900.000,00 Dolarjev honorarja za svetovanje v času, ko je bil zaposlen v WEF. Transparency International je leta 2006 ta dogodek izpostavil v svojem poročilu o svetovni korupciji. Zanimivo je, da je leta 2015 švicarska vlada WEF uradno priznala kot “mednarodno telo”.

Avtor Klaus…

Schwab je avtor ali soavtor več knjig. Nekateri ga imajo za evgenika, drugi za kapitalista zgolj zaslužnih deležnikov v družbi. Morda je kombinacija obojega. Ena od njegovih najljubših in izvirnih idej je namreč tako imenovana Četrta industrijska revolucija, za katero uresničitev je po njegovem mnenju predpogoj “izboljšanje človeka“. Podatki WEF tako med drugim napovedujejo, da bomo do leta 2025 na primer priča komercialni uporabi nanomaterialov, 200-krat močnejših od jekla in milijonkrat tanjših od človeškega lasu, nadalje bomo priča prvi presaditvi jeter natisnjenih v 3D tehniki, 10 % vseh avtomobilov na ameriških cestah pa bo vozilo brez voznika. Od teh idej smo torej oddaljeni le še dobri dve leti.

Transhumanizem kot prevladujoča ideologija četrte industrijske revolucije in Velika ponastavitev sta pritegnila lepo število kritikov. Nekateri med njimi k temi pristopajo celo s svetopisemskega vidika. Urednik za inovacije časopisa Financial Times je med drugim zapisal, da je “zaradi “mlačne neživljenjskosti proze” posumil, da so to knjigo res napisali ljudje – tisti, ki živijo v nenavadnem svetu somraka deležnikov, zunanjih dejavnikov, točk preloma in “razvojnih peskovnikov”.

Januarja 2017 je Steven Poole v časniku The Guardian kritiziral Schwabovo knjigo Četrta industrijska revolucija. Poudaril je, da bo v “internet stvari” vedno moč vdreti, obenem pa je kritiziral tudi samega Schwaba, saj naj se ta ne bi opredelil do tega v katero smer naj se prihodnje tehnologije uporabljajo. V dobro ali zlo? Oboje je namreč mogoče, do teh vprašanj pa Schwab ni zavzel stališča. Namesto tega je ponudil le nejasna in dvoumna politična priporočila.

Prepletanje finančnih interesov, poseben status WEF in grožnja demokraciji

Medtem ko je Schwab izjavil, da previsoke plače vodilnih “niso več družbeno sprejemljive”, so se mediji večkrat obregnili ob njegove dohodke. Poleg letne “osnovne” plače, ki neuradno znaša približno milijon švicarskih frankov in jo Schwab prejema iz vira stalnih javnih prispevkov za WEF ter glede na dejstvo, da forum ne plačuje zveznih davkov, se zastavlja vprašnje transparentnosti poslovanja WEF in Schwaba, saj so tudi siceršnje finance WEF nepregledne. Novinar Frankfurter Allgemeine Zeitung Jürgen Dunsch je namreč izpostavil kritiko, da finančna poročila WEF niso pregledna, saj niso razčlenjeni ne prihodki in ne odhodki. Schwab je bil večkrat tudi tarča neodobravanja zaradi mešanja financ neprofitnega WEF in drugih profitnih poslovnih podvigov. WEF je na primer leta 1998 s podjetjem USWeb podpisal večmilijonsko pogodbo. Kmalu po sklenitvi posla pa je Schwab zasedel mesto v upravnem odboru istega podjetja in pridobil dragocene delniške opcije.

Schwab je sicer že v enem od svojih poročil leta 2010, ki ga izdaja v okviru Svetovnega gospodarskega foruma “Global Redesign“ povsem jasno zapisal, da globaliziran svet najbolje upravlja samosvoja koalicija multinacionalnih korporacij, vlad (tudi prek sistema Združenih narodov) in izbranih organizacij civilne družbe. Že takrat je trdil, da “vlade niso več prevladujoči akterji na svetovnem prizorišču” in da je “prišel čas za novo paradigmo mednarodnega upravljanja z deležniki”. Vizija WEF vključuje “javno-zasebne” Združene narode, v katerih bi nekatere specializirane agencije delovale v okviru skupnih državnih in nedržavnih sistemov upravljanja.

Po mnenju Transnacionalnega inštituta (TNI) namerava forum priznani demokratični model nadomestiti z modelom, v katerem samoizbrana skupina “deležnikov” sprejema odločitve v imenu ljudi in meni, da s tem vse bolj vstopamo v svet, kjer so srečanja, kot je Davos, “tihi globalni državni udar” za prevzem upravljanja.

V intervjuju iz leta 2017 je Schwab dejal, da je bil ruski predsednik Vladimir Putin mladi globalni voditelj, hkrati pa je omenil tudi kanadskega predsednika vlade Justina Trudeauja in druge: “Ko zdaj omenjam imena, kot so gospa (Angela) Merkel in celo Vladimir Putin in tako naprej, moram reči, da so bili vsi mladi globalni voditelji Svetovnega gospodarskega foruma. Toda tisto, na kar smo zdaj zelo ponosni, je mlada generacija, kot je predsednik vlade [Justin] Trudeau … prodrli smo v kabinet. Tako sem bil včeraj na sprejemu za predsednika vlade Trudeauja in vem, da je polovica ali celo več kot polovica njegovega kabineta pravzaprav Mladih globalnih voditeljev.”

Nedavno se je tudi naš še vedno aktualni minister za digitalizacijo javno pohvalil, da je pristal na javnem spisku Mladih globalnih voditeljev. V sporočilu ni mogel skriti navdušenja nad tem dejstvom, nad to častjo, ki ga je doletela. Ima Slovenija torej že pred konstituiranjem nove “vlade” dejanskega vladarja? Vprašanje na katerega odgovor bomo morali še malce počakati. Je pa najmanj groteskno, da ta oseba prihaja iz stranke, ki se na vaških veselicah prodaja kot slovenska, kot stranka tradicionalnih vrednot in na tovrstnih manipulacijah pridobiva glasove volivcev v glavnem iz podeželja, ki dejansko mislijo, da volijo to za kar se stranka mladih fantov v belih srajčkah z zavihanimi rokavi predstavlja.

Klaus in pandemija COVID-19

V letih 2018 in 2019 je WEF organiziral dva dogodka, ki sta postala glavni navdih za projekt “velike ponastavitve”. Maja 2018 je namreč WEF v sodelovanju s Centrom za zdravstveno varnost Johnsa Hopkinsa izvedel simulacijo nacionalnega odziva na pandemijo “CLADE X”. Natančneje, vaja je simulirala izbruh novega seva človeškega virusa parainfluence z genetskimi elementi virusa Nipah, imenovanega CLADE X. Simulacija se je končala s poročilom, v katerem je bilo zapisano, da bi ob pojavu CLADE X brez učinkovitega cepiva “strokovnjaki povedali, da bi lahko sčasoma v ZDA umrlo od 30 do 40 milijonov ljudi, po svetu pa več kot 900 milijonov – dvanajst odstotkov svetovnega prebivalstva”. Zdi se, da so bile priprave na globalno pandemijo nujne.

Oktobra 2019 je WEF v sodelovanju z Johnsom Hopkinsom in fundacijo Billa in Melinde Gates sodeloval pri še eni vaji o pandemiji imenovani “Dogodek 201“, ki je simulirala mednarodni odziv na izbruh novega koronavirusa. Simulacija dogodka se je odvila zgolj dva meseca preden je izbruh COVID-19 na Kitajskem postal novica in le pet mesecev, preden je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo, ki je bila zelo podobna scenariju iz simulacije, vključno z vključitvijo zamisli o asimptomatskem širjenju.

Simulaciji CLADE X in Event 201 sta predvideli skoraj vse scenarije kasnejše dejanske krize COVID-19, vključno z odzivi vlad, zdravstvenih agencij, medijev, tehnoloških podjetij in javnosti. Odzivi in njihovi učinki so vključevali zapore (LockDown) po vsem svetu, propad podjetij in industrij, sprejetje tehnologij biometričnega nadzora, poudarek na cenzuri družbenih medijev za boj proti “dezinformacijam”, “poplavo” družbenih in osrednjih medijev z “verodostojnimi viri”, vsesplošne nemire in množično brezposelnost.

Poleg tega, da se Velika ponastavitev spodbuja kot odziv na krizo COVID,-19 se spodbuja tudi kot odziv na podnebne spremembe. Leta 2017 je WEF objavil dokument z naslovom “Za dosego ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov moramo ponovno vzpostaviti globalni operacijski sistem”. WEF je 13. junija 2019 z Združenimi narodi podpisal memorandum o soglasju za oblikovanje partnerstva za pospeševanje “Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030”. Kmalu zatem je WEF objavil “Okvir strateškega partnerstva med Združenimi narodi in Svetovnim gospodarskim forumom za Agendo 2030”, v katerem je obljubil pomoč pri financiranju agende ZN za podnebne spremembe in zavezal WEF, da bo ZN pomagal “zadovoljiti potrebe četrte industrijske revolucije”, vključno z zagotavljanjem sredstev in strokovnega znanja za “digitalno upravljanje”.

Junija 2020 je WEF na svojem 50. letnem srečanju napovedal uradni začetek velike ponastavitve, mesec dni pozneje pa sta Schwab in Malleret izdala knjigo o COVID-u in veliki ponastavitvi. Knjiga je razglašala, da COVID predstavlja “priložnost, ki jo velja izkoristiti“; da “bi morali izkoristiti to priložnost brez primere za preoblikovanje našega sveta“, da “je treba izkoristiti trenutek in izkoristiti to edinstveno priložnost”; in da “za tiste, ki so imeli srečo in so se znašli v panogah, ki so “naravno” odporne na pandemijo” – pri tem mislimo na velika tehnološka podjetja, kot so Apple, Google, Facebook in Amazon – “kriza ni bila le bolj znosna, ampak je bila celo vir donosnih priložnosti v času, ko je bila večina v stiski. “

Cilj Velike ponastavitve je uvesti osupljivo gospodarsko združitev, torej Schwabov kapitalizem deležnikov oziroma kot to imenuje italijanski filozof Giorgio Agamben “komunistični kapitalizem“.

Klaus Schwab oziroma WEF je po mnenju mnogih neodvisnih raziskovalcev dejansko glavni organizator pandemije COVID-19, podpornik biološkega terorizma, množičnega genocida, saj je bila ta kriza še zadnji sprožilec za uspešno udejanjenje novodobnega zahodnega korporativno-elitističnega fašizma. Je to res ali ne bo seveda pokazal čas. Dejstvo pa je, da pri tem gospodu prav nič več ne ostaja skrito. Ne le zadnja leta. Gospod s svojimi sporočili in izdanimi knjigami že več kot desetletje javno predstavlja ideje, ki bi prej sodile v kakšno institucijo zaprtega tipa. A vsi smo spali. O njegovih večkrat ekscentričnih idejah so namreč pred cenzuro pisali tudi svetovni množični mediji. A vendarle…ponovno, spali smo! Gospod pa je medtem očitno postal že tako močan, da se kot kakšen dr. Evil iz filmske serije Austin Powers na katerega priznam, me močno spominja, oglaša iz svoje utrdbe z vse prej kot lucidnimi predlogi in družbeno nesprejemljivimi idejami.

Vir:
WEF 2022 – del uvodnega nagovora: “Prihodnost se ne zgodi kar sama od sebe, prihodnost gradimo mi…, ljudje v tej dvorani”

Vir:
WEF 2022, del uvodnega nagovora o vojni v Ukrajini, pandemiji ter morda novem virusu, ki ga imajo v globalni agendi, kar bo preoblikovalo svetovni red

Vir:
WEF 2022, del pogovora z direktorjem Pfizerja Albertom Bourlo o tem, kdo nosi odgovornost v primeru, če po pogojni odobritvi “cepiv” zoper COVID-19 pride do česa nepričakovanega (države seveda)

Pri tem gospodu in ostalih, ki sledijo je za moj okus vse preveč naključij. V naključja pa z leti počasi nehaš slepo verjeti. Potrebuješ dokaze. Morda je to tudi del profesionalne deformacije, a vendar. Zgolj naključja in zaupanje v nekaj me osebno ne prepričajo. Vse kar se je in se še vedno dogaja dejansko deluje nadvse priročno za dokončno udejanjenje desetletja tleče ideje v glavah nekaterih. Zakaj? Kot je napovedal Schwab, je kriza COVID-19 dejansko pospešila veliko ponastavitev. Monopolne korporacije so utrdile svoj nadzor nad gospodarstvom, medtem ko je socializem za vse preostale že krepko v končni fazi razvoja. V sodelovanju z digitalnim sektorjem, farmacevtskimi multinacionalkami, osrednjimi mediji, nacionalnimi in mednarodnimi zdravstvenimi agencijami, redkimi plačanimi in večinoma prestrašenimi zdravniki, ki so bili zlorabljeni kot uporabni idioti ter z bizarnim ukrepom podrejenim prebivalstvom, se demokratične zahodne države kot na primer Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in Avstrija spreminjajo v totalitarne države z režimi nadvse podobnimi tistemu iz Kitajske.

Povsem možno je sicer, da je gospod izgubil stik z realnostjo, a tudi v tem primeru smo se državljani sveta kar naenkrat in kljub temu vseeno znašli v nezavidljivem položaju. Gospoda namreč redno obiskujejo najvišji predstavniki najrazvitejših držav in korporacij, ki se mu dobesedno klanjajo. Zato menim, da so bodisi vsi glavni svetovni politiki ter vodilni predstavniki multinacionalk skupaj z njim izgubili razum, ali pa gremo dejansko po poti, ki nam jo je Klaus začrtal že vsaj desetletje nazaj.

Viri:

https://www.msn.com/en-us/news/world/fact-check-was-davos-founder-klaus-schwabs-father-hitlers-confidant/ar-AAXLfWM

https://www.extremnews.com/berichte/zeitgeschichte/1eca18a3aa5bc8c

https://www.theguardian.com/books/2017/jan/06/the-fourth-industrial-revolution-by-klaus-schwab-review

https://www.ft.com/content/40797098-e991-11e8-885c-e64da4c0f981

WEF director resigns over undeclared fees”.

“CEO resigns”. World Economic Forum.

“Statement from the World Economic Forum”.

“Global Corruption Report 2006 – Transparency International, Page 147″

https://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/weltwirtschaftsforum/wef-gruender-schwab-zu-hohe-managergehaelter-sind-nicht-mehr-sozial-vertraeglich-12031146.html

https://www.srf.ch/news/schweiz/geld-fuer-sicherheit-am-wef-knurrende-zustimmung-vom-staenderat-zu-wef-geldern

https://www.sueddeutsche.de/wirtschaft/davos-das-weltwirtschaftsforum-ist-zu-einer-geldmaschine-geworden-1.3334817