Ko dejstva in dokaze zamenjata fikcija in cenzura

Ko se enkrat zastavi vprašanje ali so zdravniki sploh dolžni spoštovati Helsinško deklaracijo, se je potrebno končno zavesti, da živimo v nevarnih časih.

A začnimo s cenzuro. Zanesljivi viri vedo povedati, da je iz rezultatov ankete objavljene v aktualni številki strokovne revije ISIS, ki jo je sicer še v času množične “cepilne” psihoze, v začetku leta pripravila in med svojimi člani izvedla Zdravniška zbornica Slovenije, izpadlo vprašanje številka 32. Tokrat ste lahko “fact-checkerji” kar vsi tisti, ki ste reševali anketo in na lastne oči videli vprašanje.

Mar zdravniki, celo tisti, ki so izpolnjevali anketo niso vredni niti tega, da se objavijo rezultati ankete v celoti? Že tako sugestivno zastavljena vprašanja ter morda malce nenavadna interpretacija objavljenih odgovorov, kaže na vse kaj drugega kot to, da je bil namen ankete pridobiti objektivne odgovore zdravnikov ter jih na ta način in brez cenzure tudi javno predstaviti.

Strokovno revijo ISIS sicer izdaja Zdravniška zbornica Slovenije – še vedno – pod vodstvom dr. Bojane Beović, odgovorni in glavni urednik pa je prof.dr. Alojz Ihan dr.med., vodilni slovenski imunolog. Ta je sicer širši javnosti v zadnjem času znan predvsem kot eden izmed gorečih zagovornikov “cepljenja”, oziroma natančneje, pripravkanja zoper COVID-19.  A konec poletja 2020, ko je že postalo jasno, da bodo na trg kmalu vstopila “cepiva” zoper to bolezen, temu še zdaleč ni bilo tako. Kot je namreč razvidno iz vsebine njegove kolumne, ki jo je časnik Delo objavil dne 21.08.2020, je dr. Ihan,  zagotovo največja slovenska avtoriteta s področja imunologije, le nekaj mesecev preden so “cepiva” prišla na trg, izrazil precej strokovnih zadržkov glede hitenja s plasiranjem ter inokulacije ljudi s temi novimi tehnologijami “cepiv”. Med drugim je v tej kolumni dobesedno zapisal: “Nenavadnost sklepanja milijardnih pogodb za cepiva proti covidu-19 je v tem, da niti eno »cepivo« pravzaprav še ni (registrirano) cepivo. Niti eno še nima ustreznih rezultatov tretje faze kliničnih testov, ki edini lahko dokažejo, da cepivo pri cepljenih ljudeh zmanjša možnost za bolezen in, enako pomembno, da je razmeroma varno, to je brez pomembnih škodljivih zdravstvenih učinkov.” Naj ob rob citatu bralce zgolj opomnim, da nobeno izmed “cepiv” proti COVID-19 tudi na dan 17.08.2022 še ni prestalo tretje klinične faze oziroma natančneje, nobeno “cepivo” še ni pridobilo standardnega dovoljenja za promet.

Od “anticepilca” do navdušenega zagovornika

Prof. dr. Ihan bi bil glede na vsebino objavljene kolumne danes zagotovo označen za “anticepilca”, po njem pa bi se vsulo psovk in neposrečenih poskusov diskreditacij, če bi si zgolj drznil zapisati kaj podobnega. Nato bi bil najuglednejši slovenski imunolog deležen cenzure v vseh relevantnih množičnih medijih.

V zadnjih dveh letih smo namreč deležni splošne družbene lobotomije. Idiotski ukrepi katerim smo bili priča, sicer z laičnega vidika bolj spominjajo na dresuro poslušnosti ljudi kot na epidemiološke ukrepe. Se spomnete pravila, da je od telesnega položaja določene osebe v restavraciji odvisno, če je dolžna namestiti masko? Tako si lahko mirno jedel in pil v sedečem položaju, kakor hitro pa si vstal, si bil dolžan namestiti si masko. V kateremkoli položaju je že bilo vaše telo v določenem trenutku…Dihali ste isti zrak! Se še spomnete ukrepa, po katerem si lahko mirno rezerviral apartma ali prišel v sicer zaprto restavracijo, če je šlo za “poslovno” srečanje? Je virus ves čas vedel, da se poslovnežev ne spodobi napasti? Podobne ukrepe podebiljanja ljudi kakršnim smo bili priča, bi sicer lahko našteval v nedogled.

Poleg tega, da smo v tem obdobju dobili nove definicije terminov “cepivo“, “cepljenje” in “kolektivna imunost“, smo bili deležni tudi “bistroumnih” in svetovno poenotenih sloganov, kot na primer “ostani doma”, “skupaj zmoremo”  “socialna distanca” ali “štirinajst dni, da izravnamo krivuljo”, “zaupaj znanosti” in podobnih. Zato se seveda ne gre čuditi, da smo v tem istem obdobju končno spoznali še nov pomen besede anticepilec. To smo namreč postali tudi sicer polno cepljeni ljudje, celo zoper bolezni, za katere ni predpisano obvezno cepljenje, ki imamo zgolj podobne zadržke do inokulacije s “cepivi” zoper COVID-19, kot jih je v svoji kolumni predstavil dr. Ihan.

Označevanje ljudi z vnaprej spropagiranimi ž(-š)aljivkami, verjetno v upanju, da jih z namenom razdvajanja sprejme določen del družbe, sicer zlahka doseže standard oksimorona. Ker pa živimo v času nove normalnosti oziroma idiokracije, v kateri smo se resda nenadno znašli, a v njej zaživeli s polnimi pljuči, je to povsem normalno. Živimo namreč v času, ko podatki in objave, ki se nahajajo na uradnih straneh pristojnih organov, agencij, mednarodnih organizacij pomenijo “teorijo zarote“, cenzura, izkrivljanje dejstev in na tako visokem standardu temelječa znanost, pa je pridobila status dogmatične resnice v katero se ne dvomi. V znanost se namreč zaupa! Živimo v času, v katerem so se pojavile ideje, da bi morali “necepljeni” plačati dodatno zdravstveno zavarovanje zaradi svoje odločitve. V času, ko je bilo tudi za “cepljene” nevarno peti ali glasno govoriti, v času, ko je bilo predlagano, naj se “cepljeni” izogibajo druženju z “necepljenimi”. V času, ko so “necepljeni” dolžni paziti na “cepljene”, da le-te ne zbolijo za isto boleznijo zoper katero so “cepljeni”(?!). V času, v katerem množično obolevajo prav “cepljeni” zoper to isto bolezen. V času, ko virus ve kdaj napasti. Odvisno sicer od države, a najzahrbtnejši se zdi nekje po 21. uri, posebej za ” necepljene”. V času, ko birokrati, politiki, proizvajalci cepiv in izpostavljen del stroke ter njihovi kibici, vsi s prejetimi najmanj tremi, večinoma pa že s štirimi odmerki “cepiva”, javno izražajo hvaležnost, da so imeli čast biti “cepljeni” zoper to isto bolezen, saj bi bilo sicer še huje(?!). Živimo v času, ko je odpovedal razum. Zbudite se zaboga! Dovolj je že, da to priznate sami sebi. Potiho.

Nato je prišla vojna v Ukrajini. Kar naenkrat je zaželeno vpiti “Slava Ukrajini!” in čim manj vedeti. Najbolje nič. Ne o zgodovini, niti o Minskih sporazumih, še manj o dogajanju na območju regije Donbas od leta 2014 do leta 2022. Medtem nas zahodni mediji in politiki, na žalostnem nivoju mentalnega dometa družbe nove normalnosti prepričujejo, da Rusija  obstreljuje lastne vojake, ki imajo sicer že od začetka marca pod nadzorom jedrsko elektrarno v Zaporožju, nemški “zeleni” politiki pa že kar preventivno hitijo označevati ljudi, ki jim ni ravno do zmrzovanja, z nacisti in državnimi sovražniki. Kmalu bo namreč ne zgolj zaželeno, pač pa nekaj povsem običajnega tuširati se z mrzlo vodo, imeti omejeno ogrevanje stanovanj v zimskih mesecih ter se ob tem kot idiot dreti “Evo ti Putin!”. Idiokracija za skupno dobro…

Besedna zveza “teoretik zarote”  je  v družbi nove normalnosti, v duhu časa, ki ga živimo, dokončno izgubila vsakršen slabšalni pomen. Postala je kvečjemu kompliment, ki ga bodisi močno indoktrinirani ter mentalno nedonošeni člani družbe, ali pa za podajo takšnih označb dobro nagrajeni ljudje namenijo tistim, ki kritično razmišljajo. Povsem enako je z etiketiranjem ljudi z “ravnozemljaši“. No, ne povsem enako, se opravičujem. Večina tistih, ki tako označuje drugače misleče je namreč prepričanih, da je zemlja okrogla. Naj jih takoj malce razočaram. Ni, le poenostavljeno se prikazuje tako. V resnici je zemlja geoid. Torej oblike lastne le njej, podobne elipsoidu. Kaj pa s šaljivko “zanikovalec virusa”? Hmm, ne. Tudi to ne bo šlo. Res sicer je, da ga še nisem videl, a po drugi strani zaenkrat tudi še nisem videl Zimbabveja pa to ne pomeni, da zanikam njegov obstoj. Bolj kot njun obstoj me namreč zanima njun nastanek. Vem, preveč sem radoveden. V novi normalnosti je lahko vse tako preprosto. Še razmišljati ti ni potrebno. Le zakaj bi iskal izvor, če je to v novi normalnosti povsem odveč. Le zakaj bi na primer iskali zdravila, če lahko enostavno omejimo ali prepovemo njihovo predpisovanje, diskreditiramo in cenzuriramo izsledke določenih študij, vse z namenom, da lahko iz razloga, ker na trgu žal ne obstaja že znano učinkovito zdravilo, na sceno s pogojnimi dovoljenji in kljub prikrivanju podatkov iz predhodnih kliničnih testiranj, leto kasneje kot odrešitelji vstopijo mRNK “cepiva”. In tako počasi pridemo do zaključenega kroga. Popoln krog ignorance. Zakaj razmišljati, če to več ni potrebno?

V nenormalni družbi pomeni biti nenormalen verjetno… normalen, mar ne? Pomislite. Si res želite biti normalni v “novi normalnosti”? V idiokraciji neprestanega ponavljanja plehkih propagandnih fraz, v okviru katere nam v imenu in po pooblastilu nikogar vladajo neizvoljeni ljudje, ki imajo v posameznih državah trdno v svojih pesteh za vrat stisnjene žalostne politične figure, množične medije ter vrh “stroke”? Uporabne idiote torej, ki se ne zavedajo, da znajo na koncu sami postati neuporabni.

Nenavaden miselni preobrat

Niti najmanj ni moteče kaj misli in govori na primer dr. Krek. Po mojem mnenju gre namreč za človeka, ki je prepričan, da je to kar počne res izrednega pomena za javno zdravje.  Po njegovi zaslugi “ravnanja krivulj” smo namreč zaenkrat še živi. Tudi neodgovorni anticepilci. Povsem nekaj drugega pa je, v kolikor se temu nivoju podredi prof.dr. Ihan. Namesto, da bi vztrajal v vlogi “anticepilca” in dosežke znanosti še nadalje kritično ocenjeval, je profesor Ihan kmalu po objavljeni kolumni postal apologet projekta “cepljenja” državljanov Slovenije zoper COVID-19. No, to pa več ni zabavno.

Že na prvi pogled se zdi vsaj malce nenavaden 180° miselni preobrat, ki ga je glede smiselnosti hitenja s “cepljenjem” ne dovolj preizkušenih pripravkov, prof.dr. Ihan doživel v zgolj nekaj mesecih. Zgolj dobrih pet mesecev po objavi “anticepilske” kolumne v Delu ter po nekaj opravljenih posvetovanjih s proizvajalci teh pripravkov, se je namreč že javno navduševal nad njihovo učinkovitostjo. Če vemo, da imajo ti pripravki zoper COVID-19 toliko skupnega s tradicionalnimi cepivi kot ima skupnega lopata z banano, se zdi njegova hitra sprememba prepričanja toliko bolj neverjetna.

A navduševanje nad temi pripravki s strani dr. Ihana je bilo morda preuranjeno. V oddaji Odmevi dne 23.11.2021, je že priporočal poživitveni odmerek, nedolgo nazaj, dne 01.08.2022 pa nekaterim tudi že drugi poživitveni odmerek. Zdi se, da je bila njegova začetna skepsa glede učinkovitosti teh novih tehnologij “cepiv” vendarle upravičena.

Zanimivo je, da je v isti oddaji dne 23.11.2021 dr. Ihan za naslednji dan napovedal sestanek ekspertov s predstavniki podjetij Moderna in Pfizer. Na tem sestanku naj bi predstavniki teh dveh podjetij ekspertom, kot se je sam izrazil, “morda nekoliko bolj utemeljevali zakaj naj bi bil učinkovit tretji odmerek”.

Spet zgolj dan kasneje, dne 25.11.2021, je bil dr. Ihan s strani odbora za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije imenovan še v ekspertno skupino za pripravo strokovnega mnenja zoper poziv Iniciative slovenskih zdravnikov, ki je pozvala k takojšnji ustavitvi cepljenja otrok in mladostnikov s cepivi zoper COVID-19 v Sloveniji. Zdravnike, združene v iniciativo, sicer zaradi tega poziva še vedno po inkvizicijskem postopku preganja en izmed organov Zdravniške zbornice Slovenije, čeprav je bil njihov poziv povsem na mestu. Z eksperimentalnimi pripravki, ki so zasnovani na povsem novi tehnologiji, namreč ne gre kar pavšalno cepiti ljudi, kaj šele otrok, ki glede na uradne podatke načeloma sploh niso ogroženi. Bolezen praktično vsi otroci, ki nimajo pridruženih zdravstvenih težav oziroma niso imunokompromitirani, prebolijo praktično “na nogah”.

Verjamem, da bo dr. Ihan v Sloveniji prvi, ki si bo drznil javno priznati, da ta “cepiva”, kljub drugačnim pričakovanjem, družbi res niso prinesla nikakršnega olajšanja. Iskreno upam, da še pred izdajo pogojnih oziroma začasnih dovoljenj “cepivom” namenjenim različici Omikron. Gre namreč za človeka, ki je poleg strokovne tudi moralna avtoriteta. Ne zgolj za marsikaterega zdravnika, tudi precej širše.  

Prva država članica Evropske unije, ki je sicer spoznala, da “cepljenje” otrok in mladoletnih z eksperimentalnimi “cepivi” in brez ustrezno podanega informiranega soglasja morda res ni povsem medicinsko bistra ter pravno vzdržna odločitev, je Danska. V tej državi tako od 1.7.2022  mladoletnikov ni več dovoljeno “cepiti” s prvim odmerkom, s 1.9.2022 pa jih ne bo več možno “cepiti” z drugim odmerkom. “Cepljenje” mladoletnih s poživitvenimi odmerki je Danska sicer opustila že prej. https://foreigndesknews.com/europe/denmark-bans-covid-vaccine-for-minors/

Nevarna igra politike, farmacije in spolitiziranega vrha stanovske organizacije na račun zdravnikov?

Po objavi odgovorov na vprašanja, ki sem jih dne 17.12.2021, skladno s 17. členom Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20 in 172/21) ter v okviru Zahteve za dostop do informacij javnega značaja prejel s strani Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), katere je ta isti regulatorni organ potem objavil še na svoji spletni strani, se je na tem istem mestu naknadno pojavilo še eno zanimivo vprašanje in še bolj zanimiv odgovor. 

Na uradni strani JAZMP se je namreč pod točko 7. pojavilo sledeče vprašanje in odgovor:

Za bralce, ki morda ne veste kaj predstavlja Helsinška deklaracija, naj v laičnem jeziku navedem, da gre za temeljno mednarodno listino, katero je leta 1964 sprejelo in nato večkrat noveliralo Svetovno zdravniško združenje. Ta deklaracija varuje človekovo osebno in duševno integriteto pred morebitnimi zlorabami znanosti in stroke, ki bi morebitno dobrobit znanstvenih dosežkov na podlagi poskusov na ljudeh, postavila pred skrb za dobrobit in blaginjo človeka.

Ko na uradni strani pristojnega državnega regulatorja za zdravila in medicinske pripomočke prebereš, da cepiva zoper COVID-19 niso podvržena Helsinški deklaraciji, se ti kot pravniku zastavi kopica neprijetnih vprašanj, za katere si še kot študent prava upal, da je to pasé in, da se kaj takšnega nikoli več ne bo ponovilo.

A vendar. Življenje je šlo svojo pot, živimo novo normalnost. Zato se lahko vsaj tisti, ki niso še povsem izgubili razuma in zapadli v množično psihozo upravičeno vprašajo zakaj Helsinško deklaracijo v primeru pripravkov zoper COVID-19 sploh omenjati, če pa izbrana stroka, politika in mediji v en glas zatrjujejo, da ne gre za poskuse na ljudeh? Helsinška deklaracija namreč obravnava  prav to temo. Nadalje. V kolikor so v teku poskusi na ljudeh, kar je sicer de iure nedvomno, saj so vsi pripravki zoper COVID-19 še vedno v fazi kliničnih preskušanj, noben od njih pa še ni pridobil standardnega dovoljenja za promet, zakaj Helsinška deklaracija ravno za pripravke zoper COVID-19 ne velja?

Zato, ker je tako odločila Evropska unija, ki se v našem imenu tudi pogaja s proizvajalci in, ki ima poleg SZO tudi sama v vsaki državi članici akviziterje, ki zgolj podpisujejo naročilnice za “cepiva”.

Glede na pojasnilo JAZMP in sklicevanje na uredbo ter direktivo EU, je očitno kar politika določila, da “cepljenje” s cepivi zoper COVID-19 ni podvrženo Helsinški deklaraciji, ki jo je sicer sprejelo s strani politike avtonomno Svetovno zdravniško združenje. Evropska politika si je tako očitno brez vednosti velike večine njihovih predstavnikov, v celoti podredila zdravstvo na način, da je zrušila osnovni etični standard spoštovanja človeka in njegovega dostojanstva, oziroma njegove telesne in duševne integritete pred nedovoljenim biomedicinskim raziskovanjem. Zato tudi razne komisije za medicinsko etiko na državnih ravneh mirno sodelujejo pri tem projektu.

Pa je to pravno vzdržno?

Po mojem prepričanju nikakor.  Helsinška deklaracija varuje temeljne človekove pravice. Primarno – a ne zgolj  – pravico zapisano v 18. členu Ustave RS, ki jasno določa, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju in, da je na človeku prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve.

Mar s posegom politike, evropskih birokratov, farmacevtskih in drugih korporacij v zdravstvo, človek predstavlja zgolj še potrošno blago? Zdravniki so namreč leto in pol izvajali “cepljenja” proti COVID-19 brez, da bi upoštevali minimalne standarde in zahteve Deklaracije. Tako naletimo na pravno še kako resen problem. Skladno s 3.a členom Ustave RS lahko  namreč Slovenija z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.

Kako, glede na vsebino navedenega člena Ustave sploh še upravičiti nadaljnje članstvo Slovenije v Evropski uniji, če pa skuša ta mednarodna organizacija z uredbami in direktivami povoziti temeljno listino, ki ščiti človeka pred izvajanjem nedovoljenih biomedicinskih poskusov? Nemogoče.

Javno vprašanje kandidatom za predsednico/-ka Republike Slovenije. Smo Helsinško deklaracijo dolžni spoštovati v celoti, ali jo lahko povozi uredba EU? Obstajajo, pravno gledano kakšne izjeme? Če DA zakaj in kako to tolmačite @KrajnikNina @AnzeLog @nmusar @Marta1Kos? Hvala. 🙏

— Domen Gorenšek (@Domen_G) August 1, 2022

https://twitter.com/KristjanSarac/status/1556972286024237058?t=m75_QCGneS4IDkBHqNewpw&s=19

Prelaganje odgovornosti?

Iz zgodovine vemo, da se zagovor “Samo navodilom sem sledil!” ni ravno obnesel. Utegne se namreč zgoditi, da si bo politika skušala umiti roke in bo odgovornost v celoti preložila na zdravnike, ki se tej pravno izjemno občutljivi problematiki niti niso imeli časa posvetiti. Na to povsem realno možnost nakazuje že pisni odgovor avstrijskega ministra za zdravje na zastavljeno poslansko vprašanje, katerega vsebina bi morala, če ne drugega, za zdravnike, ki vedoma ne sodelujejo pri tem projektu, predstavljati vsaj resno opozorilo.  https://domengorenseklaw.com/2022/07/06/kladivo-odgovornosti-minister-za-zdravje-potrdil-zdravniki-so-odgovorni-za-skodo-ki-jo-povzrocijo-cepiva/

Helsinška Deklaracija namreč velja. Spoštovati smo jo dolžni v celoti. Primarno so jo dolžni spoštovati zdravniki, katerih svetovno združenje jo je sprejelo. Glede na dejstvo, da drugi stavek točke 10 deklaracije v prevodu glasi: “Nobena nacionalna ali mednarodna etična, pravna ali regulativna norma ne sme znižati standardov ali odpraviti katerekoli zaščite za udeležence raziskav, določene v tej deklaraciji.”, je povsem jasno, da je nima pravice povoziti niti Evropska unija. V tem primeru namreč ne gre več za organizacijo, ki bi temeljila na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. In tako smo spet pri 3.a členu Ustave RS.

* https://www.wma.net/what-we-do/medical-ethics/declaration-of-helsinki/  Spletna stran Svetovnega zdravniškega združenja, na kateri se nahaja veljavna Helsinška deklaracija. Nikjer nisem zasledil, da bi se zdravniki le-tej odpovedali.

Zdravniki tako zahtev politike ali spolitiziranega vrha stanovskih organizacij, ki niso skladne s standardi Helsinške deklaracije, v nobeni državi članici niso dolžni in ne smejo spoštovati. Tistih, po mojem prepričanju vsaj 95% zdravnikov, ki vedoma ne sodelujejo v tem projektu, se mora tega dejstva kar najhitreje zavesti in ustrezno odreagirati.

Sam nisem nikakršen sovražnik zravnikov. Nasprotno. Delali so v nemogočih razmerah, medtem pa sta se politika in spolitiziran del stroke za njihovimi hrbti igrala z ugledom in častjo zdravniškega poklica. Nedopustno, perverzno. Na strani JAZMP namreč ne boste zasledili zapisov, da na primer Oviedska konvencija s protokoli, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah,  Nürnberški kodeks ali Evropska konvencija o človekovih pravicah ne veljajo, saj gre za mednarodnopravno zavezujoče dokumente, katerih podpisnice so države, oziroma katere so sprejele organizacije, katerih članice so države in ne zdravniško združenje.

*O mednarodnih konvencijah in listinah sem sicer pisal že pred časom, zapise pa najdete na naslednjih povezavah:

• https://domengorenseklaw.com/2021/10/03/pogoj-cpt-za-vsako-ceno/
• https://domengorenseklaw.com/2021/09/26/moznost-uvedbe-obveznega-cepljenja-zoper-virus-sars-cov-2-vprasanje-z-vidika-dejanskega-stanja-ter-pravne-podlage/

In za konec… vprašanje številka 32

V anketi Zdravniške zbornice Slovenije je sodelovalo pičlih 20,8% članov, torej zgolj malenkost več kot petina. Če gre v primeru pripravkanja zoper COVID-19 res za tako pomembno temo, s katero nas politika in izpostavljen del zdravniške stroke že dve leti dobesedno poneumlja, maltretira in deli, bi bilo pričakovati precej večji odziv zdravnikov. Je to res tako pomembna tema kot nam jo želijo prikazati mediji in vedno znova iste pojave iz zdravniških vrst?

Očitno je vrh Zdravniške zbornice Slovenije tako obupan, da je primoran poseči že po skrajnih ukrepih – cenzurirati odgovor na vprtašanje pred svojimi kolegi. Morda vrhu zbornice odgovori niso bili povšeči. Vse to je dokaj razumljivo glede na dejstvo, da se na kolege in name obrača vedno več mladih zdravnic in zdravnikov, ki so izgubili zaupanje in se niti sami več ne želijo “cepiti” s cepivi zoper COVID-19. Vsi ti pa imajo nekaj skupnega. Bojijo se spregovoriti oziroma zaupati svojim kolegom, saj bi bili lahko označeni za “anticepilce”.

In odgovor?

Zdravniki, ki so sodelovali v anketi, so dali jasno vedeti, da so glede uvedbe obveznega cepljenja zoper COVID-19 vseh starejših od 18 let – odločno proti. Zato odgovor na vprašanje številka 32, po besedah zanseljivega vira (prosim “Fact-checkirajte”!) tudi ni bil objavljen v reviji ISIS. Zgolj nekaj manj kot 32% sodelujočih zdravnikov je namreč odgovorilo, da bi bilo potrebno cepiti vse starejše od 18 let. Ali drugače. Manj kot tretjina vseh sodelujočih zdravnikov je že v času največje “cepilne” psihoze, v začetku leta, ko se je anketa izvajala menilo, da bi bilo smiselno uvesti obvezno cepljenje za vse polnoletne državljane. Če se na tem mestu tudi sam približam ZZS in se poslužim malce nenavadnega načina interpretacije rezultatov ter tako upoštevam še dejstvo, da je v anketi sodelovalo le 20,8% vseh članov, pridemo do absurdno nizke številke, ki  “cepilnim” akviziterjem gotovo ni v ponos. Od vseh, bi namreč po tem izračunu uvedbo obveznega cepljenja za vse starejše od 18 let podprlo vsega okrog 6% slovenskih zdravnikov. Zgolj predvidevamo lahko kolikšen odstotek negativnih odgovorov bi bilo šele deležno vprašanje: “Menite, da je potrebno uvesti obvezno cepljenje zoper COVID-19 za vse otroke starejše od pet let?”.

Krčevit boj za obstanek tistih, ki že vsaj leto in pol razdvajajo, grozijo in, ki so z večkrat infantilnimi oziroma s povprečnemu intelektu žaljivimi ukrepi diskriminirali državljane, je prešel v absurd. Stroka je namreč jasno izrazila stališče glede potrebe po “cepljenju” vseh polnoletnih državljanov. Tista prava stroka. Tiha, a večinska. Tista, katero so z neobjavo neželenih rezultatov odgovora, lastni kolegi, ki zasedajo določene položaje odločanja, enostavno cenzurirali. 

https://youtu.be/ZxPCPeQdK6A

Ko dejstva in dokaze zamenjata fikcija in cenzura. Da, nekaterim je na ta način vsaj zaenkrat še udobneje živeti. Prepričan pa sem, da ti ne spijo povsem mirno. Je na vrsti dieta z insekti z namenom rešitve planeta, ali vendarle preobrat?

*Objavljeni rezultati ankete in interpretacija odgovorov/ ISIS: https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/publikacije-zbornice-isis/revija/isis-avgust-2022?utm_medium=email&utm_campaign=Isis%20-%20obvestilo%20o%20izidu%20nove%20tevilke&utm_content=Isis%20-%20obvestilo%20o%20izidu%20nove%20tevilke+CID_633ff4ef57384fb5c8c36ba6edf782bc&utm_source=Bilten