Dne 13.11.2022 bom glasoval…

Nekdo je nekoč neposredno odločanje volivcev z osebnim glasovanjem na referendumih in volitvah označil za praznik demokracije. Če odmislim in se zadovoljim z razlago pojma ˝praznik˝ v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pa se mi pri pojmu ˝demokracija˝ zatakne. Načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva.

USTAVA RS IN DRUGI PODROČNI PREDPISI

Ustava Republike Slovenije (URS) v 43. členu daje vsem polnoletnim državljanom, pod določenimi zakonskimi pogoji pa tudi tujcem, enako in splošno volilno pravico, z glasovanjem pa upravičenci uresničujemo pravico po 44. členu URS, da sodelujemo pri upravljanju javnih zadev. Dr. Čebulj pojasnjuje , da se ta klasična splošna ustavna pravica iz. 44. člena URS najbolj neposredno izvaja na ravni lokalnih skupnosti, z referendumskim odločanjem in zakonsko iniciativo, posredneje pa z volitvami ter da nima samostojne zakonske ureditve, pač pa se uresničuje v okviru zakonodaje, ki ureja lokalno samoupravo, referendum in ljudsko iniciativo ter volitve. Volitve predsednika republike ureja Zakon o volitvah predsednika republike (ZVPR) , za ta zapis pa so ključne določbe:

– 9. člena, ki določa, da se glede vprašanj, ki z ZVPR niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) ;

– 21. člena, ki določa, da volivec lahko glasuje samo za enega kandidata in sicer tako, da obkroži številko pred imenom in priimkom kandidata, za katerega glasuje;

– 22. člena, ki določa, da je izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov;

– 23. člena,  ki določa, da se, v primeru, če noben kandidat ni dobil večine glasov, glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.

ANALIZA STANJA

Osebno se imam za kar sodelujočega v upravljanju javnih zadev z glasovanjem na volitvah in referendumih, nikoli pa nisem analiziral rezultatov ter si o izidih zastavljal vprašanj in iskal odgovorov. Do danes.

Na spletnih straneh Državne volilne komisije (DVK) sem poiskal podatke o izidih vseh volitev predsednika republike in pripravil nekaj prikazov.  Prvi med njimi zajema:

1 – Število volilnih upravičencev

2 – Število na volitvah udeleženih upravičencev

3 – Število oddanih glasovnic

4 – Število veljavnih glasovnic

5 – Število neveljavnih glasovnic

6 – Število neoddanih glasovnic

Za boljši prikaz podatkov pa še graf.

DVK v poročilih ne prikazuje neoddanih glasovnic, najbrž zato, ker zakon tega ne ureja, se jih pa da preprosto izračunati iz poročil. Neoddane glasovnice imajo zame precej večjo sporočilno vrednost kot neudeležba na glasovanju, ker so se nekateri volivci potrudili priti na volišče, z neoddanimi glasovnici pa so, razen verjetno res redkih izjem, izrazili svoje nestrinjanje z vsebino glasovanja.

Ob podatkih o številu volilnih upravičencih se sprašujem, od kod tak porast. Ali smo Slovenci z novorojenci ustvarili tak naravni prirastek ali, bolj verjetno, je povečanje števila upravičencev pripisati izdanim državljanstvom in/ali tujcem z volilno pravico.

V oči pa vsekakor zbode razhajanje med številoma volilnih upravičencev in pa na volitvah udeleženih upravičencev.

Ne vem, ali volilna udeležba pada zato, ker je funkcija predsednika Republike Slovenije tako brez vsebine ali so bili morda tako brez vsebine kandidati za predsednika. Morda je za to kak drug razlog, ni pa odgovor na to vprašanje, za ta zapis posebej relevanten.

NEDAVNO V BiH KAR 500.000 NEVELJAVNIH GLASOVNIC

Potem ko je postalo jasno, da naj bi število neveljavnih glasovnic na volitvah v Bosni in Hercegovini doseglo 500.000, je politična stranka BOSS državni volilni komisiji BiH očitala, da je le-ta arbitrarno odločila o veljavnosti izida glasovanj, ker je ˝slepo˝ uporabila zakonsko določilo, da se neveljavne glasovnice (pač) ne upoštevajo v izidu glasovanja. Stranka BOSS vztraja, pri tem pa se sklicuje na zakon o volitvah, da mora DVK BiH, zaradi izjemno velikega števila neveljavnih glasovnic, najprej javno ugotoviti razlog/-e tolikšnega števila neveljavnih glasovnic ter glasovanje razveljaviti, v kolikor bi ugotovljene nepravilnosti (lahko) bistveno vplivale na izid glasovanja.

Predvsem zaradi dogajanj v BiH mi je postalo vso dogajanje v zvezi z neveljavnimi glasovnicami tudi pri nas zanimivo.

SLOVENIJA

V devetih glasovanjih na šestih volitvah predsednika republike od 1992 do 2017 je delež neveljavnih napram oddanim glasovnicam znašal 1,60%. Verjetno se nekateri res zmotijo in s popravljanjem glasovnice to naredijo neveljavno, vendar pa menim, da je večji del neveljavnih glasovnic izraz nestrinjanja volivcev z vsebino glasovnice oziroma s “ponudbo” kandidatov na glasovnici.

ZVPR je jasen, razumljiv in nedvoumen, a niti ta zakon kot tudi ZVDZ ne urejata primera, ko/če bi bilo število neveljavnih glasovnic:

1. ali večje od števila veljavnih glasovnic kandidata, ki bi v drugem krogu prejel več glasov kot protikandidat,

2. ali večje od razlike med številoma prejetih veljavnih glasovnic obeh kandidatov.

MOJA ODLOČITEV

Bil je čas predstavitve kandidatov za predsednika republike in izbral sem svojega. Bil je prvi krog volitev in glasoval sem zanj. Kmalu bo drugi krog volitev, na katerem pa ni mojega kandidata. Ob teh dejstvih se mi zastavi še celo bolj pomembno vprašanje od vprašanja zakonsko nedoločenih ˝takšnih nepravilnosti˝, in sicer, kako je varovana volilna pravica volivca, ki je (političnega) prepričanja, da sta oba kandidata v drugem krogu neprimerna za predsednika Republike Slovenije?

URS v 14. členu (i) zagotavlja, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, tudi ne glede na politično ali drugo prepričanje ter (ii) da smo vsi pred zakonom enaki.

Ne trdim, da mi je odvzeta (aktivna) volilna pravica v prihajajočem drugem krogu volitev predsednika, mi je pa vsekakor vsiljena izbira, izbrati manj slabega med slabima pa pač ni opcija zame. Če bi o predsedniku republike z glasovanjem odločali v enem krogu, bi po volitvah, po zdajšnjem prvem krogu, bil razočaran, jezen, karkoli, danes pa bi bil že na starem življenjskem tiru. Zaradi drugega kroga volitev pa nisem.

Če želim uresničiti volilno pravico, moram glasovati, vendar pa svoje politične volje ne morem prosto izraziti. Če bi v drugem krogu glasoval za kateregakoli od kandidatov, bi sam sebe karakterno in politično zatajil, onesnažil bi svojo integriteto.

Na volitvah dne 13.11.2022 bom

– prečrtal oba kandidata ter

– dopisal zaporedno številko 3 in ime in priimek mojega kandidata iz prvega kroga, ter številko 3 obkrožil.

Pričakujem, da bo mojo glasovnico volilni odbor prepoznal in določil za neveljavno, vendar bo kljub vsemu sporočilna, še posebej, če bo (takih) neveljavnih glasovnic veliko. Morda več, kot bo razlika v številu prejetih glasov obeh kandidatov, še sploh pa, če jih bo več, kot bo sam zmagovalec prejel glasov. Ob tem se mi porajata sledeči vprašanji:

1. kako bo ravnal poraženi kandidat, ko bo zvedel, da je neveljavnih glasovnic več kot je razlika v glasovih do zmagovalčevega števila, in

2. ali bo zmagovalec sprejel funkcijo, čeravno bi bilo povsem jasno in nedvoumno, da večina volivcev zanj ni glasovala?

O volitvah razmišljal Stanko Fišer

Viri:

1. Fran/SSKJ običajno dela prost dan, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali dan, ki je po čem tak kot praznik
2. Fran/SSKJ
3. Ustava Republike Slovenije (URS) (pisrs.si)
4. Področje varovanja in zakonska ureditev – e-KURS
5. Zakon o volitvah predsednika republike (ZVPR) (pisrs.si)
6. Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ) (pisrs.si)
7. porocilo_pr_1992.pdf (dvk-rs.si)
8. Volitve predsednika republike 1997 | Državna volilna komisija (dvk-rs.si)
9. VOLITVE PREDSEDNIKA RS: Državna volilna komisija (dvk-rs.si)
10. Volitve predsednika republike 2007 (dvk-rs.si)
11. Porocilo-o-izidu-volitev—anonimizirano.pdf (dvk-rs.si)
12. 20200729120203.pdf (dvk-rs.si)
13. Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 (dvk-rs.si)
14. BOSS: Suad Arnautović priznao krivičnu odgovornost za lažiranje izbora – N1 (n1info.com)
15. (1) Mirnes Ajanović za gradonačelnika Tuzle | Facebook
16. (4916) BOSS Bosanska stranka Mirnes Ajanović – YouTube