DOSJE TWITTER IN UTIŠANJE ZGODBE O HUNTERJEVEM PRENOSNIKU

To, kar boste prebrali, je prvi del serije, ki temelji na več tisoč notranjih dokumentih, pridobljenih s strani virov znotraj družbe Twitter. 

S tem stavkom začne Matt Taibbi dolgo nit, katero sproti dopolnjuje. Taibbi je sicer znan avtor, novinar ter dolgoletni kritik spletne cenzure in mainstream medijev.  Elon Musk, novi lastnik Twitterja, ki naj bi osebno sodeloval pri pripravi dokumentov za objavo, je dogodek sicer napovedal nekaj ur pred tem, ko se je zgodba dejansko začela odvijati v niti Taibbijevih tvitov, v katerih ta razkriva občutljive interne razprave na Twitterju glede močno cenzurirane zgodbe o računalniških datotekah Hunterja Bidna, odkritih jeseni 2022.

Ker vemo, da je bilo tudi kar nekaj računov slovenskih uporabnikov Twitterja opozorjenih ali celo vsaj začasno blokiranih zaradi objave Hunterjevih posnetkov, smo na Platforma39 ocenili, da na prevod te objave Slovenci ne bomo čakali in jo morda dobili z zamikom, pač pa bo bralcem v slovenskem jeziku na voljo še isti dan. Ne nazadnje gre tudi za zamolčano zgodbo o sinu aktualnega ameriškega predsednika, njegovih poslovnih povezavah z Ukrajino, o čemer smo na tej strani že pisali.

Zgolj v pojasnilo dodajamo, da poševna oblika zapisa v nadaljevanju pomeni, da gre za prevod teksta, ki ga je Matt Taibbi objavil v niti na svojem Twitter profilu, v kateri se nahaja tudi vso priloženo slikovno gradivo.

ZAČETKI IN PRVOTEN NAMEN TWITTERJA

Dosjeji Twitterja pripovedujejo neverjetno zgodbo iz jedra ene največjih in najvplivnejših platform družabnih medijev na svetu. Gre za frankensteinsko zgodbo o mehanizmu, ki ga je zgradil človek, nato pa je ta mehanizem ušel izpod nadzora svojega oblikovalca.

Taibbi nadaljuje: Twitter je bila v svoji zasnovi briljantna platforma, ki je omogočala takojšnje množično komuniciranje, pravi globalni pogovor v realnem času. V svoji zgodnji zasnovi je Twitter več kot izpolnjeval svoje poslanstvo in ljudem ponudil možnost, da ustvarjajo in delijo ideje ter informacije nemudoma in brez ovir. Sčasoma je bilo podjetje prisiljeno dodati ovire. Nekatera prva orodja za nadzor so bila namenjena boju proti nezaželeni pošti in finančnim goljufom.

Sčasoma pa so zaposleni in vodstveni delavci Twitterja počasi začeli odkrivati vse več možnosti za uporabo teh orodij.  Obenem so se pojavile še zahteve uporabnikov, naj podjetje samo poskrbi za manipulacijo: najprej je bilo takšnih pobud malo, nato so se pojavljale vse pogosteje in na koncu – stalno.

KO SE NEPOSREDNO VMEŠA POLITIKA

Do leta 2020 so zahteve med seboj povezanih akterjev po izbrisu tvitov postale rutina. En vodja je pisal drugemu: “Bidenova ekipa bo pregledala še več.” Odgovor je kmalu sledil: “Obdelano.” 

Računi slavnih in neznanih oseb se lahko odstranijo ali pregledajo na zahtevo politične stranke:

Obe strani sta imeli dostop do teh orodij (demokrati in republikanci – op.p.). Na primer, leta 2020 so bile prejete in upoštevane zahteve Trumpove Bele hiše in Bidnove kampanje. Vendar sistem ni bil uravnotežen. Temeljil je na stikih zaposlenih v Twitterju s pripadniki določenih političnih opcij.

Ker so v podjetju Twitter delali in delajo pretežno ljudje ene politične usmeritve, je bilo levičarjem (no, demokratom) na voljo več kanalov in načinov za uspešno uveljavitev pritožb kot politično desno usmerjenim uporabnikom.

To je sicer povsem jasno razvidno iz vsebine te povezave  , ki jo je Taibbi vstavil v enega izmed tvitov svoje niti. Gre za prikaz finančnih prilivov v družbo Twitter z namenom lobiranja. Pri teh dejavnostih pa so demokrati, tako kot pri nas “leva opcija”, neprekosljivi. V letu 2022 je bilo tako razmerje med demokrati in republikanci glede finančnih vložkov v družbo Twitter kar 99,73% proti 0,27% v korist demokratov.

Rezultat takšnega razmerja je, da so odločitve o urejanju vsebine postale prilagojene raznim zahtevam, kar bo razvidno iz dokumentov, ki jih boste prebrali. Takšna je tudi ocena več sedanjih in nekdanjih visokih vodstvenih delavcev.

KAKO IN ZAKAJ JE TWITTER BLOKIRAL ZGODBO O PRENOSNIKU HUNTERJA BIDNA

14. oktobra 2020 je New York Post objavil članek BIDEN SECRET EMAILS  , ki temelji na vsebini zapuščenega prenosnega računalnika Hunterja Bidena. Twitter je sprejel izredne ukrepe, da bi zgodbo zatrl, odstranil povezave in objavil opozorila, da je objava morda “nevarna”. Blokirali so celo prenos zgodbe preko neposrednega sporočila, kar je bilo doslej rezervirano za skrajne primere, npr. otroško pornografijo.

Takratni tiskovni predstavnici Bele hiše Kaleigh McEnany je Twitter zaradi objave Hunterjeve zgodbe s prenosnikom blokiral račun, kar je vzbudilo Trumpovega sodelavca v kampanji Mika Hahna, ki se je razjezil in poslal pismo, v katerem je zapisal: “Vsaj naslednjih 20 dni se pretvarjajte, da vam ni vseeno.”

To je vodjo javne politike Caroline Strom spodbudilo, da je poslala vljudno poizvedbo “WTF”.

Več zaposlenih je opozorilo, da je prišlo do napetosti med ekipami za komuniciranje/politiko, ki so imele malo/manj nadzora nad moderiranjem, in ekipami za varnost/zaupanje. Stromova je prejela odgovor, da je bila zgodba o prenosnem računalniku odstranjena zaradi kršitve politike podjetja glede vdora v gradivo (t.i.”hekanje”).

Čeprav se več virov spomni, da so poleti slišali za “splošno” opozorilo zveznih organov pregona o morebitnih tujih vdorih, ni nobenega dokaza, ki bi pričal o kakršni koli vpletenosti katerekoli vlade v zgodbo o prenosnem računalniku. Pravzaprav bi lahko bila težava prav v tem, da je bila odločitev sprejeta na najvišji ravni podjetja, vendar brez vednosti izvršnega direktorja Jacka Dorseyja, pri čemer je ključno vlogo odigrala nekdanja vodja pravne službe, politike in zaupanja -Vijaya Gadde.”

“Preprosto so se sami tako odločili”  je glede sprejema odločitve o neprimernosti objavljanja dokuemntov iz Bidnovega prenosnika dejal eden izmed nekdanjih zaposlenih. Izgovor je bil vdor v sistem, vendar so v nekaj urah ugotovili, da to ne drži. Kljub temu nihče ni imel poguma, da bi odločitev spremenil.

Vsa zmeda je razvidna iz naslednje dolge izmenjave mnenj, v kateri sta sodelovala tudi Gadde in nekdanji vodja službe za skrbništvo in varnost Yoel Roth. Pristojna oseba za komunikacije Trenton Kennedy piše: “Težko razumem podlago za označevanje tega (zapisov o Bidnovem prenosniku – op.p.) kot nevarnega z vidika politike podjetja”:

Na tej točki so “vsi vedeli, da so zajebali”,  je dejal eden od nekdanjih zaposlenih, vendar so se odzvali tako, da so se odločili… Enostavno nadaljevati.

Nekdanji podpredsednik globalnega oddelka za komunikacije Brandon Borrman se je spraševal: “Ali lahko resnično trdimo, da je to del politike našega podjetja? Na to se je odzval kar nekdanji namestnik generalnega pravobranilca Jim Baker in ponovno svetoval, da je “previdnost upravičena”:

VELIKA TEHNOLOŠKA PODJETJA IN ČLOVEKOVE PRAVICE

Temeljna težava tehnoloških podjetij in moderiranja vsebine je v tem, da veliko ljudi, ki so odgovorni za področje svobode govora o tem ne ve nič ali pa jim je malo mar, zato jim morajo osnove razložiti ljudje od zunaj.

Na primer: V eni od komičnih izmenjav, demokratski kongresnik Ro Khanna piše Gaddeovi in ji nežno predlaga, naj skoči na telefon in se pogovori o “povratnem odzivu na govor”. Khanna je bil edini demokratski uradnik, ki sem ga našel v dokumentih in je izrazil zaskrbljenost. Gadde mu hitro odgovori in se takoj poglobi v politiko Twitterja, ne vedoč, da je Khanna bolj zaskrbljen zaradi Listine o temeljnih pravicah (Bill Of Rights):

Khanna nato poskuša pogovor preusmeriti na prvi amandma. Vodja oddelka za javno politiko Lauren Culbertson pa nato v enem dnevu prejme grozljivo pisno poročilo Carla Szaba iz raziskovalnega podjetja NetChoice, ki je anketiral 12 članov kongresa – 9 republikancev in 3 demokrate, vse od odbora za pravosodje predstavniškega doma do pisarne poslanke Judy Chu. NetChoice sporoči Twitterju, da lahko na prihajajočih zaslišanjih “na hribu” (Capitol Hill – Kongres) pričakujejo pravo “krvavo kopel”, člani odbora pa pravijo, da je to “prelomna točka”, in se pritožujejo, da je tehnologija “postala tako velika, da se ne more regulirati več sama, zato bo morda morala posredovati vlada”.

Szabo nato Twitterju sporoči, da nekateri predstavniki “Hilla” zgodbo o prenosnem računalniku označujejo kot “tehnološki trenutek Access Hollywooda”.

PRVI AMANDMA NI ABSOLUTEN

Szabovo pismo vsebuje srhljive odlomke, ki izražajo stališča demokratskih zakonodajalcev. Želijo si “več” zmernosti, kar zadeva listino o pravicah, pa ta “ni absolutna”:

Presenetljiva “podzgodba” afere s prenosnim računalnikom Twitter/Hunter Biden je bila, koliko je bilo dejansko narejenega brez vednosti glavnega izvršnega direktorja Jacka Dorseyja in kako dolgo je trajalo, da se je situacija “razrešila” (kot se je izrazil nekdanji zaposleni) tudi po Dorseyjevem posredovanju.

V datotekah je več primerov, ko je Dorsey posredoval z namenom, da bi postavil pod vprašaj začasne ukinitve računov in druge ukrepe moderiranja računov iz celotnega političnega spektra. Več virov je povedalo, da je težava glede odločitve o “vdoru v gradivo” v tem, da je za to običajno potrebna uradna ugotovitev vdora s strani uradnih/pravosodnih organov. Takšna, sicer pravilna ugotovitev, pa se ne pojavi v celotnem dogajanju okrog zgodbe o Hunterjevem prenosniku, ki ga eden od vodilnih delavcev opisuje kot “24-urni “vihar”, ki je zajel celotno podjetje”.

Tudi zame je bilo to viharnih 96 ur. Čaka nas še veliko dela, vključno z odgovori na vprašanja kot so prepovedi v senci (shadow-baning), povečevanje dosega (Boosting), število sledilcev, usoda posameznih računov in drugo. Ta vprašanja niso omejena izključno na politično desnico.

Lep večer. Hvala vsem, ki ste v zadnjih dneh dvignili telefonsko slušalko.

*Prevedeno in povzeto po: Matt Taibbi – The Twitter Files